Oznaka: Mehika

Predavanje dr. Ivana Šprajca

Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Ivana Šprajca v Hotelu Intercontinental 22. novembra na temo svojih najnovejših odkritij. Dr. Šprajc že vrsto let raziskuje majevska mesta na polotoku Jukatan v Mehiki. Je vodja Inštituta za antropološke in prostorske študije v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Diplomiral je iz arheologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi. V doktorski študiji z naslovom Quetzalcóatlova zvezda je raziskal pogled na planet Venero v mezoameriških kulturah, o svojem raziskovanju na Jukatanu pa je napisal knjigo z naslovom Izgubljena mesta: arheološka iskanja v deželi Majev.

Maji: mesta in koledar

Prijavite se
  • sreda, 22. november ob 19. uri
  • Hotel Intercontinental v Ljubljani
  • vstopnina v višini 15.- € bo namenjena raziskovalni dejavnosti dr. Šprajca
  • število mest je omejeno - obvezna prijava

Predavanje o najnovejših odkritjih

Dr. Ivan Šprajc je pred kratkim skupaj s sodelavci odkril dokaze, ki potrjujejo, da je majevski koledar vsaj tisoč let starejši, kot je veljalo do sedaj. Odkritje je sad dolgoletnega dela na področju arheoastronomije: vede o astronomskih praksah, mitologijah in predstavah o Vesolju v starih kulturah. Stari Maji slovijo po asvojem astronomskem znanju, ki jim je pomagalo pri poljedelskem ritmu in določalo njihovo versko in družbeno življenje.

Med svojim terenskim delom v pragozdu Jukatana je dr. Šprajc odkril več kot 80 novih mest, med njimi tudi pomembna politična in kulturna središča. Zadnje v tej vrsti so poimenovali Ocomtun, po majevski besedi za “kamniti steber”. Mesto je verjetno služilo kot pomemben center osrednjega nižinskega dela polotoka Jukatan, ki ga danes prekriva gost pragozd, v prvem tisočletju pa je tu cvetela bogata kultura.

Preberite več

    Izpolnite prijavo

    Predavanje je razprodano, vaša prijava bo umeščena na čakalni seznam. Če se bo mesto sprostilo, vas bomo o tem takoj obvestili.

    * V skladu z novo uredbo o varovanju osebnih podatkov potrebujemo vaše soglasje za hrambo in obdelavo podatkov, ki jih potrebujemo za izvedbo naše storitve (rezervacija letalskih kart, ogledov, hotelske namestitve, pridobitev vizuma, sklenitev zavarovanj, …). Vašo prijavo lahko sprejmemo in obdelamo le v primeru, da s tem soglašate. To velja za vse potnike na prijavi. Več na: Politika varstva osebnih podatkov

    ** Vaše osebne podatke bomo uporabili izključno za namene pošiljanja naših obvestil in novic. Politika varstva osebnih podatkov

    Po potrditvi prijave boste prejeli elektronsko sporočilo s podatki za nakazilo. Prijava bo potrjena s plačilom. Število mest je omejeno.

    Potovanja v svet Majev

    Dr. Šprajc odkril novo arheološko najdišče na Jukatanu

    Priznani slovenski arheolog, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU in ena največjih avtoritet na področju raziskovanja staroselskih civilizacij v Srednji Ameriki dr. Ivan Šprajc je že vrsto let osredotočen na raziskovanje mezoameriške arheologije in arheoastronomije. Njegova raziskovalna skupina je ponovno dosegla pomemben mejnik, saj so v tropskem pragozdu južne Mehike odkrili ostanke majevskega mesta Ocomtun, ki je bilo pred približno 1000 leti regionalno središče tedanje staroselske družbe. Zaton je verjetno doživelo med 9. in 11. stoletjem, kar se sklada s časom propada majevske kulture v tej regiji.

    Uxmal
    Maji slovijo po svojih piramidah. Na fotografiji arheološko najdišče Uxmal

    Arheološko odkritje mesta, katerega ime v jeziku takratnih prebivalcev pomeni kamniti steber, se nahaja v naravnem parku Balamku na polotoku Jukatan. Šprajčeva skupina je še neraziskano področje tropskega gozda raziskovala v marcu in aprilu letos, preglede pa so izvajali tudi iz zraka z lasersko merilno metodo LiDAR, ki močno olajša raziskovanje neprehodnega tropskega pragozda.

     

    Po Šprajčevih besedah jih je najbolj presenetilo arheološko najdišče na vzpetini, obdani z obsežnimi mokrišči. Najdišče je posejano s številnimi visokimi stavbami in vključuje več piramidnih struktur, visokih tudi do 15 metrov. Poleg piramid se na najdišču nahajajo tudi kamniti stebri, trije trgi z večjimi stavbami, igrišče za igre z žogo ter druge strukture, razporejene v skoraj koncentričnih krogih. Valjasti kamniti stebri so verjetno služili kot vhodi v prostore v zgornjih delih stavb.

     

    Na območju arheološkega najdišča je raziskovalna skupina odkrila tudi več oltarjev, ki so bili morda zasnovani za skupnostne obrede, vendar bo za natančno določitev njihovega namena potrebnih več raziskav, je opozoril Šprajc, ki bo najnovejšemu odkritju gotovo namenil še veliko časa.

    Potujte v spremstvu dr. Šprajca na izbranih terminih

    Ivan Šprajc je slovenski arheolog, znanstvenik in raziskovalec, specializiran za proučevanje starodavnih civilizacij in arheoloških najdišč v Srednji Ameriki, zlasti v Mehiki in Gvatemali. Zato ni čudno, da mu pravijo tudi slovenski Indiana Jones, čeprav se sam te primerjave otepa. Sam trdi, da je dejansko delo arheologov veliko bolj razburljivo kot v filmih. Med svojimi odpravami je odkril več kot 80 arheoloških najdišč, vključno z izgubljenimi in pozabljenimi mestnimi območji starodavnih civilizacij. Proučeval je tudi majevski koledar in dokazal, da je veliko starejši, kot je bilo domnevano.

    Predavanje dr. Šprajca o odkrivanju majevskih mest

    Eno najbolj znanih odkritij Ivana Šprajca je bila identifikacija in raziskava starodavnega mesta Lagunita v deželi Chiapas v Mehiki. Mesto je bilo več stoletij pozabljeno in skrito v globokem pragozdu Jukatana, nedaleč od meje z Gvatemalo. Prvi je arheološko najdišče odkril ameriški raziskovalec Eric von Euw, a ni točno opisal lokacije, zato je mesto ostalo skrito dokler ga Ivan Šprajc s svojo ekipo ni ponovno odkril in natančno dokumentiral. Odkritje je pomembno prispevalo k razumevanju majevske civilizacije in njenih arhitekturnih dosežkov. Čudovito pročelje Lagunite simbolizira vhod v jamo, ki predstavlja vodno podzemlje – mitološki labirint, kjer domujejo predniki.

     

     

    Šprajc je tudi proučeval druge arheološke kraje, kot so Uxul, Chactún, El Palmar, La Corona in drugi. Njegove raziskave so osredotočene na kartografiranje in dokumentiranje struktur na arheološkem najdišču ter raziskovanje povezav med različnimi mestnimi območji in njihovimi kulturnimi in trgovskimi izmenjavami.

     

    Poleg odkrivanja arheoloških najdišč je Ivan Šprajc prispeval tudi k znanstveni literaturi s številnimi članki in publikacijami. V svojih raziskavah je pomembno prispeval k razumevanju in ohranjanju dediščine starodavnih civilizacij Srednje Amerike.

    Mehika
    Terensko vozilo ekipe dr. Šprajca

    Prelomno odkritje dr. Šprajca

    Priznani slovenski arheolog, predstojnik Inštituta za prostorske in antropološke študije ZRC SAZU in ena največjih avtoritet na področju majevske astronomije dr. Ivan Šprajc je v januarja ponovno postregel z odmevnim odkritjem.

     

    Kot poroča priznana revija Science Advances, je dr. Šprajc skupaj s sodelavci odkril dokaze, ki potrjujejo, da je majevski koledar vsaj tisoč let starejši, kot je veljalo do sedaj. Maji so v preteklosti razvili sofisticirano astronomijo, ki je pripomogla tudi k oblikovanju koledarja. Zadnje raziskave dr. Šprajca potrjujejo, da sega nastanek koledarja že v obdobje okoli 1100 pr. n.š. Dr. Šprajc je sicer v zadnjih letih večkrat opozoril nase z odkritji pozabljenih majevskih mesta na Jukatanu, kar mu je prineslo mednarodno prepoznavnost.

     

    Pri Ars longi si štejemo v veliko čast, da že leta podpiramo njegovo znanstveno delo. Dr. Šprajc je v določenih terminih tudi strokovni vodnik na našem potovanju v Mehiko. Tako bomo nadaljevali dolgoletno in zelo uspešno sodelovanje s tem izjemnim strokovnjakom.

    Odkritje novega majevskega mesta Ocomtun - preberite več o delu dr. Šprajca