Gotska mošeja

Morda niste vedeli …

… da je bila mošeja Lala Mustafa paša v ciprskem mestu Famagusta pozidana kot katoliška stolnica sv. Nikolaja. Pri tem velja poudariti, da je bila omenjena mošeja tudi najvzhodnejša stolnica pozidana v stilu visoke gotike nasploh. Nikolajevo stolnico so gradili med letoma 1298 in 1400, posvetili pa so jo leta 1328. Ko je Famagusta skupaj s preostalim Ciprom padla v roke Osmanskega cesarstva, je bila zgradba spremenjena v mošejo, ki so jo poimenovali v čast Velikega vezirja Lale Mustafe paše, ki je po poreklu izhajal iz Bosne. Kljub temu da je otok kasneje večkrat menjal gospodarje, je nekdanja stolnica ostala mošeja do današnjih dni.

Za izgradnjo stolnice je zaslužna francoska dinastija Lusignan, ki je Cipru vladala med letoma 1192 in 1489. Ciprski kralji francoskega rodu so na otok uvedli številne elemente evropske kulture, med katerimi izstopa gotska arhitektura. Stolnica je imela velik pomen za življenje ciprskih kraljev. Če so jih s ciprsko krono kronali v stolnici sv. Sofije v Nikoziji (danes Selimova mošeja), so bili z jeruzalemsko krono kronani prav v Famagusti, saj je bil Jeruzalem že dolgo v rokah muslimanov.

Zgradba je v bistvu najlepši primer francoske gotike izven Francije. Nekatere rešitve (večje število oken, večja okna …) so edinstvene izven Francije. V tem pogledu jo strokovnjaki postavljajo ob rob stolnice v francoskem mestu Reims. Seveda je danes »Ciprski Reims« v marsičem drugačen, kot je bil konec 14. stoletja. Leta 1480 so stolnici dodali ložo, ki so jo pozidali z materialom, pridobljenim iz antičnega mesta Salamina. Ko so mesto zasedli Turki, je bila notranjost popolnoma uničena. Novi gospodarji so odstranili vitraže, oltarje in predvsem vso kiparsko dekoracijo. Ostala pa je arhitektura, ki so ji muslimani dodali le manjši minaret.

Notranjost, ki jo skoraj v celoti pokrivajo molilne preproge, je čudovito svetla. Ker manjka oprema, ki bi jo sicer pričakovali v tovrstnih zgradbah po Evropi, je prostor neverjetno pregleden in obiskovalcu omogoči nemoteno občudovanje arhitekturnih elementov. Edina arhitekturna tujka sta molilna niša (mihrab) in prižnica (minbar), ki so ju dodali po letu 1571.

Otok, ki slovi tudi kot rojstni kraj boginje Afrodite, si lahko ogledate v okviru potovanja na Ciper, ki ga je Ars longa pripravila tako, da boste obiskali oba dela sicer etnično razdeljenega otoka.

Foto: A.Savin, FAL, via Wikimedia Commons