Andaluzija - Alhambra

Andaluzija: očarljiva Alhambra

Morda niste vedeli …

… da je slovita palača Alhambra (arabsko Rdeča) zadnji pomembnejši spomeniki mavrske arhitekture, saj bila večji del pozidana v obdobju, ko so mavrski emirati eden za drugim padali v roke Kastilje in Aragona. Prvo zgradbo na mestu današnje palače so zgradili že Rimljani, Mavri pa so tukaj okoli leta 889 zgradili majhno utrdbo, ki so jo kasneje opustili. Palačo je začel sredi 13. stol. graditi prvi emir Granade Mohamed I. Ibn Nasr. Status vladarske rezidence je dobila šele med vlado sultana Jusufa I. Tako je palača postala sedež zadnje muslimanske dinastije na Pirenejskem polotoku Nasridov, ki so se po padcu drugih mavrskih središč (Toledo, Sevilla in Cordoba) vse do konca 15. stoletja upirali pritiskom kastiljskih vladarjev.

 

Zasedba Granade in palače Alhambra leta 1492 je pomenila konec rekonkviste. Kraljica Izabela se je z možem Ferdinandom naselila v palači, ki je za nekaj časa postala rezidenca katoliških kraljev. Izabelin vnuk Karel V. je mavrskemu kompleksu palač dodal renesančno zgradbo in s tem je bilo gradbenih del na območju palače v glavnem konec. Karlovi nasledniki so Alhambro obiskovali vedno redkeje in kompleks, ki so mu arabski pesniki rekli Biser med smaragdi, je začel nezadržno propadati. Palačni kompleks je zgrajen na vrhu griča, kar je zahtevalo veliko strokovnega znanja. V vrtovih okoli zgradb so Mavri zasadili divje cvetje, vrtnice, pomarančevce in mirto. Posebnost vrtov je nasad angleških brestov, ki jih je leta 1812 zasadil vojvoda Wellington. Voda, ki napaja mnoge ribnike, slapove in vodomete priteka po 8 km dolgem kanalu.

 

Ker je kompleks Alhambre nastajal postopoma, v njem ni mogoče zaznati nekega načrta. Zgradbe so nastajale druga za drugo od 13. do 16. stoletja in skupaj z vrtovi pokrivajo kar 13 ha. Palača je je v marsičem netipičen primer mavrske umetnosti z dokaj majhnim bizantinskim vplivom, kakršnega najdemo na primer v kordovski Veliki mošeji. Večina zgradb je četverokotne oblike s prostori, ki se vsi odpirajo na osrednje dvorišče. K njim so postopoma dozidavali nove četverokotne zgradbe, grajene po istem načelu in jih s starimi povezali z majhnimi prostori ter hodniki. Najlepši primer tovrstne gradnje je Nasridska palača, v kateri prostori, dvorišča, stebrišča in vodometi tvorijo estetsko in funkcionalno celoto. Alhambra je bila leta 1984 uvrščena na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine pri Unescu.

 

Palačo Alhambra in ostale izjemne spomenike, ki jih premore Andaluzija, si lahko ogledate na naših potovanjih: Andaluzija in Madrid, Andaluzija in Maroko.

 

Foto: Alhambra: Levje dvorišče; Miloš Klemen Mahorčič.