Mountain,Gorilla,(gorilla,Beringei,Beringei).,Bwindi,Impenetrable,Forest.,Uganda

Potovanje v kraljestvo goril in šimpanzov

Obisk mogočnih goril in opazovanje naših najbližjih sorodnikov šimpanzov je zagotovo na vrhu seznama želja vseh ljubiteljev Afrike. Videti te živali v njihovem naravnem okolju in se jim približati na le nekaj metrov je neponovljiva izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsak ljubitelj narave vsaj enkrat v življenju.

Afrika - naša skupna domovina

Le malo držav v Afriki se lahko pohvali z živalsko pestrostjo, ki obiskovalcu omogoča kombinacijo pravega afriškega safarija, trekinga s šimpanzi in opazovanja goril v enem. Na zahodni obali Afrike bi lahko izpostavili Senegal, Kamerun, Gabon in Ekvatorialno Gvinejo, v centralnem delu Kongo, prava bisera pa se skrivata v Vzhodni Afriki. To sta Ruanda in predvsem Uganda, kjer edinstveni ekosistemi omogočajo življenjske pogoje za razcvet bogate favne – od prostranstev step, kjer kraljuje vseh velikih pet (leopard, lev, slon, bivol, nosorog) do meglenih deževnih gozdov, kjer sta varno zavetje našli obe vrsti človeku najbolj podobnih primatov. Ob tem pa obe deželi navdušujeta tudi s pristno prijaznostjo domačinov, kulturno raznolikostjo in slikovitimi naravnimi parki, v katerih se stikata ekvatorialna bujnost in afriška prostranost.
Najštevilčne populacije obeh vrst najdemo ravno na zahodnem robu Velikega tektonskega jarka. Večje skupine šimpanzov naseljujejo ruandski tropski pragozd Nyungwe in predvsem gozd Kibale v Ugandi, družine gorskih goril pa se gibajo pretežno v gorovjih okoli vulkanov Virunge in so razpete med Kongom, Ruando in Ugando.
Z Ars longo obiščemo šimpanze v narodnem parku Kibale, ki leži na zahodu Ugande, v bližini kraterskih jezer pod mogočnim gorovjem Ruvenzori. Poleg izjemne gostote šimpanzov se park ponaša tudi s številnimi drugimi vrstami prvakov – med njimi s pavijanom, z rdečo in črno-belo gverezo, mangabejem in L’Hoestovo opico. Med večjimi sesalci je moč prepoznati tudi gozdne slone in redke vrste antilop, gozd pa je tudi raj za številne ptice, med katerimi kraljuje veliki modri turako.

Šimpanzi – naši najbližji sorodniki

Na območju, velikem kot mesto New York, se nahaja približno 1500 šimpanzov, ki živijo v skupinah po 15 in 20 posameznikov, največje pa lahko štejejo tudi do 100 članov. Z nami si delijo kar neverjetnih 98,6% genskega zapisa, te podobnosti pa med obiskom skupine v narodnem parku Kibale lahko občudujemo tudi sami. Morda se prepoznamo v njihovi obrazni mimiki in igrivih kretnjah, najbolj pa preseneča njihova zmožnost uporabe različnih orodij. Navadni šimpanz (Pan troglodytes) je namreč prva žival, pri kateri je med svojimi raziskavami v narodnem parku Gombe v Tanzaniji znanstvenica dr. Jane Goodall prepoznala uporabo preprostih orodij za lažji dostop do hrane v okolici.
Skrbno izbirajo primerno oblikovane paličice za lovljenje termitov, med kamnitim orodjem izberejo težjega za lažje tretje oreščkov in včasih celo uporabljajo koničasto orodje za lov na ostale manjše sesalce. Zanimivo je tudi to, da se znanje o izdelavi in uporabi orodja znotraj skupine prenaša iz roda v rod. Živijo v jasni hierarhiji, znotraj katere ima vodilno vlogo seveda alfa samec, njegov ožji krog pa je sestavljen iz tistih šimpanzov, ki jim redno pusti, da mu čistijo dlako. Gre za izrazito socialno in predvsem politično dejanje, ki pomembno vpliva na dinamiko skupine in hierarhijo znotraj le-te. Alfa samec navadno ni fizično najmočnejši v skupini, to mesto si izbori s sposobnostjo manipulacije in politiziranja med ostalimi samci, ki mu nudijo podporo pri njegovih vodstvenih ambicijah. Ta socialna dinamika je opazna tudi na pohodu ob sledenju ene od skupin šimpanzov. Od 13 skupin v celotnem parku Kibale so le tri dovolj navajene na ljudi, da jih je mogoče obiskati.
Šimpanzinja z mladičev v krošnji

Gorile – nežni orjaki

Če gre pri opazovanju šimpanzov za zelo dinamično izkušnjo, kjer primati nenehno švigajo z veje na vejo, se oglašajo in si med seboj celo nagajajo, gre pri opazovanju goril za povsem drugačno, bolj umirjeno izkušnjo. Slednje se dlje časa zadržujejo na enem mestu in tekom dneva prehodijo občutno manj kot šimpanzi. V večini primerov obiščemo eno izmed družin na območju narodnega parka Bwindi, ki je del istoimenskega neprehodnega gozda na jugu Ugande in je s strani organizacije UNESCO umeščen na seznam svetovne naravne dediščine. Velja za rastlinsko enega najbolj raznolikih parkov Vzhodne Afrike, ki nudi zatočišče tudi mnogim živalskim vrstam. Med njimi seveda najbolj izstopajo vzhodne gorske gorile (Gorilla beringei beringei). V parku jih živi več kot 400, kar je približno polovica celotne svetovne populacije te vrste goril. Veljajo za drugo največjo vrsto v svetu goril, takoj za vzhodnimi nižinskimi gorilami iz sosednjega Konga in so prepoznavne po nekoliko daljši dlaki, ki so jo evolucijsko pridobile zaradi življenja v hladnejšem gorskem podnebju.
Za razliko od ostalih gorskih goril v okolici Virunge je prehrana goril v narodnem parku Bwindi bolj bogata s sadjem, zaradi česar na dneve, ko se prehranjujejo s sladkimi sadeži, tudi prehodijo veliko daljše razdalje kot njihovi listojedi sorodniki z vznožja vulkanov. Ležišča za počitek si navadno vsak večer posteljejo z vejami in listjem, v redkih primerih pa si ležišče uredijo kar v krošnjah nizko raslih dreves. Živijo v družinah, v katerih ima vodilno vlogo srebrnohrbti samec (silverback), ki je obkrožen s samicami in svojimi potomci. V nekaterih primerih živi znotraj skupine še dodaten odrasel samec, ki pa v tem primeru sprejme sekundarno vlogo v hierarhiji, vendar še vedno pomaga pri obrambi družine pred potencialnimi zunanjimi nevarnostmi, hkrati pa lahko prevzame vodilno vlogo ob smrti alfa samca. Ko samice in samci znotraj družine odrastejo (dosežejo starost 10-13 let), so primorani oditi iz domačega okolja in si poiskati novo družino. Danes na območju narodnega parka Bwindi živi 19 družin, ki so navajene obiskovalcev in jih je zato v obliki vodenega pohoda tudi moč obiskati.

Sprehod v družbi goril in šimpanzov – kdo koga opazuje?

Tako v narodnem parku Kibale kot v narodnem parku Bwindi se sledenje šimpanzom oziroma gorilam začne v zgodnjih jutranjih urah. Vsak pohod se začne z uvodnim nagovorom lokalnih vodnikov in paznikov, ki nam posredujejo pomembna navodila glede obnašanja v gozdu, poteka pohoda in pravil ob obisku primatov. Ob obisku je pomembno predvsem ohranjanje medsebojne razdalje približno 8 metrov, izogibanje neposrednem očesnemu stiku, ohranjanje tišine ter nošenje zaščitnih mask. Z obema vrstama si namreč delimo zelo visok odstotek DNK-ja, zaradi česar tudi bolezni lažje prehajajo med vrstami – predvsem s človeka na gorilo ali šimpanza. Zato nam pred udeležbo izmerijo tudi telesno temperaturo – v primeru povišane temperature se namreč pohoda ne moremo udeležiti. Ker sta obe vrsti ogroženi, moramo kar se da vestno poskrbeti za njuno varnost. Ne smemo pa pozabiti tudi na svojo varnost, zato moramo dosledno upoštevati navodila lokalnih vodnikov in paznikov, predvsem v primerih, ko lahko katera od živali proti nam nastopi agresivno. Predvsem pri obisku goril je zelo pomembno, da v primeru, če se samec zažene proti nam, ohranimo mirno kri in se ne premaknemo. Ravno zaradi takšnih situacij je starost posameznikov za obisk goril omejena na starejše od 15 let in za obisk šimpanzov na starejše od 12 let. Otroci namreč niso zmožni ohraniti mirne krvi ali pa dosledno upoštevati navodil vodnikov. Če potujete z otroki, ki se pohoda ne morejo udeležiti, številni hoteli nudijo varstvo otrok in njim prijazne aktivnosti med časom vašega pohoda.
Sledenje šimpanzov v N.P. Kibale velja za manj zahteven treking. Celoten izlet traja od 3 do 5 ur, vključno z eno uro, ki jo preživimo z eno od obiskanih skupin. Teren nižinskega gozda je manj zahteven, bolj položen, in zato lažje premagljiv. Ni večjih vzponov in spustov, zato je povsem primeren za pohodnike vseh starosti. Nekoliko drugačen teren je na območju neprehodnega gozda Bwindi, kjer je 60% gozda nad višino 2000 m nadmorske višine. Gre za gosto porasel, hribovit teren, ki je nekoliko bolj zahteven kot tisti v katerem prebivajo šimpanzi. Navadno pohod do družine gorskih goril in nazaj skupaj z enournim opazovanjem traja od 2 do 6 ur, odvisno od lokacije družine in zahtevnosti terena. Vendar brez skrbi, izkušeni lokalni vodniki so že pred uvodnim jutranjim nagovorom s strani oboroženih paznikov obveščeni o točnih lokacijah družin, da lahko kar se da optimalno razdelijo pohodnike v svoje skupine. Pri tem upoštevajo starost in fizično pripravljenost udeležencev, ki jo znajo zelo dobro predhodno oceniti, da so fizično najmanj pripravljeni pohodniki dodeljeni v skupino, ki je locirana najbližje začetnemu mestu pohoda. Temu primerno najbolj fizično pripravljene in najmlajše pohodnike dodelijo skupini, ki bo prehodila najdaljšo oziroma najzahtevnejšo pot. Če potujete z družino ali v paru ste lahko brez skrbi, saj vas pred pohodom ne bodo ločili. Tako boste lahko čudovite trenutke med opazovanjem goril in šimpanzov lahko preživeli s svojimi najbližjimi.

Kako se opremiti in kaj pričakovati?

Za starejše in fizično manj pripravljene pa obisk goril ni nedosegljiv, saj se lahko odločite za obisk goril s tako imenovanim afriškim helikopterjem. Do njih ne boste poleteli, pač pa vas bodo štirje močni domačini do družine odnesli na udobni nosilnici (doplačilo približno 300.- $). Ker so zelo vešči, boste prišli do družine goril celo hitreje kot preostali pohodniki! Za tiste, ki boste za pot do nežnih orjakov uporabljali svoje noge, pa toplo priporočamo tudi najem nosačev, ki bodo med potjo nosili vaš nahrbtnik z vodo, rezervnimi oblačili in malico. Ne le zaradi olajšanja težavnosti pohoda, temveč predvsem zato, ker s tem lokalna skupnost ostaja vključena v lokalni turizem in bolj ozaveščena za ohranjanje goril in njihovega življenjskega okolja.
Mnogi nosači so nekdanji krivolovci, ki so novo poslanstvo našli v tem poklicu, z najemom njihovih storitev (približno 20.- $) pa omogočite preživetje celotni družini nosača, ki pogosto lahko šteje do 10 vzdrževanih članov. Z udeležbo na trekingu do goril in šimpanzov tako tudi sami prispevate k ohranjanju teh edinstvenih živalskih vrst in poskrbite, da je varovanje in skrb za te živali tudi v dolgoročnem interesu lokalnih skupnosti. Ker pohodi potekajo po območju deževnega gozda, je vreme vlažno in soparno tudi v tako imenovanem sušnem obdobju. Čeprav se na naših potovanjih deževnim obdobjem izogibamo, so vremenski vzorci v zadnjih letih postali zelo nepredvidljivi, tako da je priporočljivo pričakovati bolj moker in spolzek teren. Vedno je možno pričakovati padavine, zato priporočamo lahka, nepremočljiva oblačila za treking. Nepremočljivo vetrovko lahko za vsak slučaj shranite v svoj nahrbtnik. Dolge hlače so obvezne, saj s tem zaščitimo svoje telo pred številnimi insekti in morebitnimi pijavkami, ki bi se lahko prisesale na našo kožo. Nekateri pohodniki prisegajo tudi na gamaše, ki so lahko zelo uporabne v tem okolju, seveda pa ne gre pozabiti na stabilno pohodniško obutev s primernim profilom. Prav tako je priporočeno nošenje srajc z dolgimi rokavi in uporaba repelenta proti insektom. Ne pozabite na pokrivalo in sončna očala, saj vas na čistinah lahko pogosto preseneti močno afriško sonce, osnovna oprema vsakega potovanja po Afriki pa sta seveda tudi daljnogled in fotoaparat. S slednjim boste lahko ovekovečili svoje trenutke ob obisku goril in šimpanzov, vendar vam polagamo na srce, da znotraj tiste ene ure, ki jo imate na voljo ob obisku, za vsaj 20 minut odložite napravo s sprožilcem in preprosto uživate v lepotah narave in opazujte te čudovite živali v naravnem okolju. Navsezadnje gre za edinstveno izkušnjo, ki si jo je vredno dodobra vtisniti ne le v digitalni, marveč tudi analogni spomin.
Potujte v Ugando
Potujte v Ruando

Potovanja v Ugando in Ruando