19. december

Cesarica in kraljica Elizabeta Luksemburška je umrla na današnji dan leta 1442. Bila je edina hči cesarja Sigismunda I. in Barbare Celjske. Njena poroka z Albertom II. Habsburškim je vodila v krepitev položaja te družine na območju Podonavja. Do Albertove smrti leta 1439 sta se jima rodili le dve hčeri, sin Ladislav Posmrtni pa se je rodil šele leta 1440. Omenjeno stanje so izkoristili Poljaki, ki so zasedli Madžarsko, ki je bila sicer Elizabetina dediščina. Elizabeta se je do smrti borila za dediščino, ki je v končni fazi pripadla njenemu sinu. Vse današnje vladarske hiše Evrope sodijo med njene potomce.

Rimski krajinar Andrea Locatelli se je rodil na današnji dan leta 1695. Locatelli je že v mladosti sprejel drzno odločitev in se posvetil slikanju romantičnih krajin z antičnimi osebami. Slikanje krajin je v tem času veljalo za manjvredno in tako Locatellija nikoli niso sprejeli v prestižno akademijo sv. Luke. Kljub temu je bil deležen velikega števila naročil s strani rimskega plemstva (člani družine Colonna so pri njem naročili vsaj 80 slik). Tako je njegova slava hitro prekoračila meje Italije in Locatelli je začel slikat tudi za tuje naročnike. Podobe romantičnih zapletov med antičnimi junaki, ki jih je Locatelli vešče umestil v krajine s sredozemskim pridihom, so zelo odgovarjale okusu 18. stoletja. Mnoga njegova dela, so kot spominki zapustila Rim in se danes nahajajo v zbirkah po Nemčiji, Franciji in predvsem Veliki Britaniji.

Genovski slikar, kipar in arhitekt Domenico Parodi je umrl na današnji dan leta 1742. Domenico je bil sin in naslednik Filipa Parodija, ki je obvladoval umetnostno sceno Genove v drugi polovici 17. stoletja. Študiral je v Rimu, kjer ga je prevzel poznobaročni blišča Maratte in Lutija. Po vrnitvi v Genovo je nadaljeval delo v očetovi delavnici. Zaslovel je z bleščečimi freskami po palačah Genove. Njegovo najslavnejše delo je poslikava palače Balbi (danes Palazzo Reale), ki je lep primerek prenosa rimskega baroka v drugo okolje. Po očetovi smrti je postal najuglednejši umetnik v mestu.

Francoski slikar Jean-Baptiste van Loo je umrl na današnji dan leta 1745. Rodil se je kot član slavne provansalske slikarske družine, ki se je povzpela v sredini 17. stoletja. Jean-Baptiste je, podobno kot nekateri njegovi sorodniki, zaslovel s portreti. Mladost je preživel v Provansi, nato pa se je izobraževal v Rimu, kjer ustvaril nekaj oltarnih slik. Pot portretista je začel na dvoru v Torinu in jo nadaljeval v Parizu ter Versaillesu. Kot modni slikar svojega časa je obiskal tudi London, kjer je v tem času močno primanjkovalo kakovostnih portretistov. Za njegov slog je bila značilna široka paleta barv, ljubezen do detajlov in odsotnost laskanja naročnikom. Slednja poteza je bila na evropskih dvorih 18. stoletja zelo redka.

Dolgoletni sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Iljič Brežnjev se je rodil na današnji dan leta 1906 v Ukrajini. Kot izšolani metalurg je dobil službo v različnih železarnah, tik pred izbruhom II. svetovne vojne pa je postal direktor velike tovarne tankov. Med vojno naj bi se boril v raznih bitkah na tleh Ukrajine in na koncu napredoval do položaja generalmajorja. V teh letih se je začela tudi njegova politična pot. Tako je kmalu postal član Vrhovnega sovjeta in politbiroja KP SZ. Kljub temu, da je Brežnjev sodil med varovance Hruščova (oba sta izhajala iz Ukrajine), je bil prav on eden glavnih zarotnikov, ki so Hruščova leta 1964 vrgli z oblasti. Brežnjeva je sedaj čakal spopad za oblast s Kosiginom in še nekaterimi drugimi partijskimi veljaki. Z veliko mero zvitosti in vztrajnosti si je počasi pridobil vse vidnejše položaje v državi in partiji. Njegova politika je bila protislovna. Po eni strani je vodila v zbližanje z ZDA in Jugoslavijo, po drugi strani pa se je sovjetski pritisk na članice Varšavskega pakta še povečal. Brežnjev je bil precej priljubljen, saj ni veljal za krutega, sovjetski državljani pa so v tem obdobju uživali določeno mero svobode in blagostanja. Veljal je za velikega narcisa, ki je vneto zbiral različna odlikovanja. Ob smrti konec leta 1982, ko je bil poleg heroja socialističnega dela tudi že štirikratni heroj Sovjetske zveze (in od 1976 celo maršal Sovjetske zveze), je zbral veličastno zbirko kar 114 odlikovanj. Še posebej ponosen je bil na svoja književna dela, ki jih je uradna propaganda kovala v zvezde in Brežnjeva primerjala s Puškinom ali Tolstojem. Najbolj nespametna politična poteza Brežnjeva, ki jo je povlekel malo pred smrtjo, je bil napad na Afganistan. Brežnjev je umrl leta 1982 in je bil deležen veličastnega pogreba z številčno mednarodno udeležbo.

Brežnjev, Ford in Kissinger; FOTO: David H. Kennerly Creative Commons Attribution-Share Alike 3.0 Unported license. Gerald R. Ford Presidential Library.