V kamen vklesani hieroglifi

Veliko odprtje Velikega egipčanskega muzeja

Po dolgoletni gradnji, številnih zapletih in prenekaterih zamudah se v Egiptu s 1. novembrom v celoti odpira Veliki egipčanski muzej. Celotni kompleks monumentalnega arhitekturnega projekta obsega približno 480 tisoč kvadratnih metrov, ki ga upravičeno postavijo za največji arheološki muzej na svetu.

Zgodovina

Stara egipčanska civilizacija je s svojimi tehnološkimi, kulturnimi in družbenimi artefakti vplivala in sooblikovala številne kasnejše sredozemske skupnosti. Fascinirala je stare Grke in Rimljane, ki so egipčanske predmete prenesli in postavili v kontekst lastnih templjev in domov, egipčanska božanstva in mitologija pa sta zaznamovala celo oblikovanje religije in osnovala prototipe kasnejših umetnostnih motivov, kot na primer Izida s Horusom v naročju.
Kompleksnost, hermetičnost in monumentalnost starega Egipta pa je burila tudi radovedne duhove mnogih kasnejših raziskovalcev. Izkopavanje, raziskovanje in dešifriranje tako hieroglifov kot drugih aspektov egipčanske družbe je vodila v urejanje in formiranje institucije, ki je bila postavljena v začetku 20. stoletja – »Starega« egipčanskega muzeja v Kairu.
Ta prostor, ki še vedno stoji in zdaj zaradi svoje spoštljive starosti in bogate vsebine nosi že kar nekoliko mitski status, pa je relativno hitro postal premajhen za številne izkopane artefakte. Problem hranjenja, slaba vidljivost zaradi šibkih luči in arhitekturna neprimernost za živahne in glasne ulice Kaira so bili temeljni razlogi, da se je država odločila za izgradnjo novega, bolj sodobnega muzeja.
Leta 2002 se je odprl arhitekturni razpis za novi muzej, v katerem so lahko sodelovali arhitekti z vsega sveta. Irska arhitekturna firma Heneghan Peng Architecs je s svojim konceptom zmagala na razpisu. Vendar pa gradnja ni potekala gladko. Geopolitična situacija arabske pomladi v letu 2011, ki je sooblikovala tudi družbeno dogajanje v takratnem Egiptu, in globalna pandemija virusa covid-19 v letu 2020, sta izgradnjo arhitekture za dalj časa prekinili. Deloma se je institucija odprla oktobra leta 2024, v celoti pa bo obiskovalcem dostopna po 1. novembru 2025.
Egipt, Sfinga

Fascinantna vsebina zavita v fascinantnem plašču

Veliki egipčanski muzej vsebuje preko 100 tisoč artefaktov stare egipčanske civilizacije, vendar pa je vsebina le eden izmed njegovih fascinantnih aspektov. Kot prva izstopa njegova nova lokacija. Postavili so ga nekoliko odmaknjenega od gneč polnega Kaira, nahaja se pravzaprav ob meji med mestom in puščavo, v neposredno bližino znamenitih piramid v Gizi. Zadnje izmed čudes starega sveta lahko obiskovalci občudujejo skozi veliko okno muzeja, ali pa se do njega podajo kar sami, saj so piramide oddaljene zgolj dobra dva kilometra.
Kairo, Veliki egipčanski muzej
Piramide pa so tudi eden izmed ključnih delov dekorativnega in arhitekturnega programa novega muzeja. Na zunanji fasadi, v notranjosti in celo v sami arhitekturni zasnovi določenih sten postanejo sklici na poševne linije in trikotne oblike precej očitni.
V notranjosti muzeja je obiskovalec nemudoma soočen z 3200 let starim kipom Ramzesa II., ki tehta več kot 80 ton. Na poti v razstavne prostore pa preči tudi veliko stopnišče, ki poleg svoje monumentalnosti nagovarja tudi z ogromnimi kipi božanstev in kraljevih družin. Bogata vsebina muzeja, ki je postavljena na površini približno 90 tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, velja za največjo samostojno predstavitev katerekoli stare civilizacije na enem mestu.eo.
Muzej hrani kulturno dediščino svetovnega pomena, hkrati pa je tudi državna investicija v prihodnost. Egipt, ki je znan po svoji raznoliki turistični ponudbi in vsakoletnem množičnem obisku, z novim muzejem, ki naj bi sprejel več milijonov obiskovalcev letno, pričakuje, da bo postal ključna točka mednarodnih popotnikov. Poleg tega pa je Veliki egipčanski muzej pomemben tudi z vidika narodne identitete, saj predstavlja prostor in institucijo, kjer se hrani stara zgodovina in kultura te severne afriške države.

Zbirka mladega faraona

Zadnji del zbirke, ki so jo prenesli v novi muzej, je bil tako imenovani Tutankamonov zaklad, ki ga je v grobnici v Dolini kraljev leta 1922 izkopal Howard Carter. Znamenita najdba, ki vsebuje več kot 5000 predmetov iz grobnice mladega faraona, je zagotovo ena izmed največjih atrakcij muzeja. V muzeju bo ta del zbirke končno postavljen na ogled v celoti. Prvič je ta zbirka predmetov zaslovela že v drugi polovici 20. stoletja, ko so si jo v formatu potujoče razstave lahko ogledali številni mednarodni obiskovalci.
Tutankamon, ki je zaradi malarije in genetske bolezni umrl že pri 19. letih, je v kontekstu starega sveta igral relativno nepomembno vlogo. Številni drugi vladarji so uveljavili in izpeljali zahtevnejše in bolj daljnosežne spremembe.
Vendar pa je kljub temu njegova majhna, a dobro ohranjena in predmetov polna grobnica postala ena izmed ključnih arheoloških najdišč, ki je s svojimi motivi in predmeti raziskovalcem omogočila razumevanje širše kulture, umetnosti in verovanja starega Egipta. Zaradi predstavitve in fascinacije ljudi nad izredno dobro ohranjenimi predmeti se je uveljavila tudi egiptologija kot veda.

Muzej prihodnosti?

Veliki egipčanski muzej je najnovejša institucija, ki bo obiskovalcem v prihodnosti predstavljala bogato tradicijo stare egipčanske civilizacije. S primernimi pogoji za hranjenje in sodobnimi načini predstavitve informacij bo ustanova ohranjala artefakte te zgodovinske dediščine za prihodnje generacije. Poleg samega namena razstavljanja je iz tega vidika pomembna tudi raziskovalna funkcija muzeja. Številni prostori so namreč namenjeni tudi obnavljanju, analizi in formaciji novega znanja o starem Egiptu, njegovi družbi in kulturi.
Tutankamonova zlata maska
Kljub številnim zamudam in dolgoletnemu procesu izgradnje, je Veliki egipčanski muzej s 1. novembrom končno v celoti odprt. Tisočletja stara tradicija je zdaj zbrana in dostopna na enem mestu. Če tudi vas vleče v to zakladnico zgodovine, vas vabimo, da jo obiščete z nami.