Šrilanka

Šrilanka ima klimatsko gledano dve izraziti vremenski sezoni – gre za tipično tropsko monsunsko podnebje s suhim in mokrim obdobjem. Skozi celo leto so temperature zelo podobne in se gibljejo v nižinskih in obalnih območjih med 25 in 35 °C podnevi ter med 15 in 25 °C ponoči. V višinskih območjih so temperature rahlo nižje in se podnevi ne dvignejo nad 30°C, ponoči pa lahko padejo tudi kakšno stopinjo pod 10°C.

Deževno monsunsko obdobje ne nastopi na vseh delih otoka naenkrat, zato velja, da je praktično sleherno obdobje primeren čas za potovanja na Šrilanko. Kadarkoli namreč odpotujete na ta tropski otok, bo nekje lepo vreme, drugod morda kakšna ploha na dan. Severovzhodni monsun nastopi med oktobrom in sredino aprila na vzhodu in severovzhodu države, medtem ko je jugozahodni monsun med majem in septembrom ter prinaša intenzivne padavine jugozahodni in zahodni obali Šrilanke. Monsunska sezona prinese Šrilanki obilno, skoraj vsakodnevno deževje v obliki ploh in nekoliko nižje temperature, ki pa še vedno v večini dežele (na nižinskih območjih) ne padejo pod 20°C.

Predeli Šrilanke, ki jih nameravamo po programu obiskati, ne sodijo med področja, za katera bi bilo obvezno kakšno cepljenje. Naš Zavod za varovanje zdravja priporoča jemanje tablet zoper malarijo – glede tega se posvetujte s svojim osebnim zdravnikom. Več o skrbi za svoje zdravje na poti si preberite na spletni strani Zdravi na pot ali se posvetujte v najbližji Ambulanti za potnike. Na pot vzemite dovolj veliko zalogo zdravil, ki jih jemljete redno, in pa priročno potovalno lekarno.

Priporočljivo se je izogibati uživanju sveže solate, solatnih prelivov, sveže zelenjave (oprane s tekočo vodo), sadju, ki se ga ne da olupiti, pa tudi mlačni hrani, neprekuhanemu mleku in slaščicam, ki stojijo na sobni temperaturi. Pri hrani pazite, da je dobro prekuhana in da ni predolgo stala na vročini in je niso obletavale muhe. Izogibajte se tudi nakupu hrane pri uličnih prodajalcih. Najbolj varno je piti izključno ustekleničeno vodo oziroma drugo pijačo. Tudi uporabi ledu v pijačah se raje izogibajte – led je neoporečen le v boljših restavracijah in hotelih. Šrilanška hrana je precej pikantna, podnebje pa vroče, zato je hidracija na poti izredno pomembna.

Da bi se izognili okužbam prebavil, je priporočljivo upoštevanje splošnih higienskih ukrepov. Roke si je potrebno čimbolj pogosto temeljito umivati z milom, še posebej po uporabi stranišča in pred jedjo. Kjer ni na voljo čiste vode, je priporočljiva uporaba mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov in razkužila za roke.  Priporočamo, da za vsak slučaj na pot vzamete zdravila za lajšanje prebavnih težav.

Šrilanška kulinarika je sicer mešanica indijskih, južnoazijskih in arabskih vplivov s primesmi kolonialne kuhinje in kot taka prava eksplozija okusov. Osnova večine jedi je riž, ki ga postrežejo ob različnih karijih, od zelenjavnih in mesnih do ribjih. Ena najbolj znanih jedi je kottu roti, jed, ki še najbolj spominja na ocvrt riž z zelenjavo (in mesom ali ribami), le da je namesto riža uporabljen na koščke narezan ploščat kruh. Od sladic pa slovijo kokosove palačinke, imenovane panipol, ki jih pripravijo s kokosovim mlekom in napolnijo z mešanico naribanega kokosa in sladkorja.

Šrilanka velja za varno potovalno destinacijo. Tudi politične in družbene napetosti po državi so se dokaj pomirile. Kriminal in nasilje sta zelo redka, a je med potovanjem vseeno potrebno imeti denar, dokumente in druge vrednostne predmete vedno neposredno pri sebi. Priporočljivo je, da jih ne nosite v torbah ali nahrbtnikih, pač pa v notranjem žepu hlač ali jakne oz. v posebni torbici na prsih ali okoli pasu. Na potovanje tudi ni pametno nositi dragocenosti ali drugih vrednejših predmetov, saj so v gneči na tržnicah ali večjih, predvsem turističnih krajih vedno lahko na delu žeparji.

Pri izbiri oblačil je priporočljivo s seboj vzeti tkanine iz naravnih materialov (bombaž, lan). Oblačila naj pokrivajo roke in noge, ki bodo tako bolje zavarovane pred soncem in piki insektov. Poleg tega je dežela pretežno budistična in glede kulture oblačenja tradicionalna, zato se velja iz spoštljivosti do domačinov vsaj minimalno prilagoditi tudi z oblačili – pokrita ramena in dekolte ter ne prekratke hlače oz. krila. To še zlasti velja ob obisku budističnih svetišč. Priporočljiva so oblačila, sestavljena iz več kosov, tako da posamezne kose lahko odložite, če je bolj toplo in obratno. Obutev naj bo čim bolj udobna – najprimernejši so dobri športni čevlji ali še bolje odprti čevlji s solidnim gumijastim podplatom. Na našem potovanju bomo obiskali veliko budističnih templjev, kjer se moramo iz spoštovanja sezuti, zato je najprimerneje izbrati takšno obutev, ki jo najlažje in najhitreje sezujete in obujete.

Tudi v suhem obdobju je na Šrilanki vlažnost ozračja predvsem v osrednjem višavju pogosto dokaj visoka. Vsekakor je zaradi možnosti nepredvidljivih padavin priporočljivo, da s seboj vzamete zložljiv dežnik in lažjo nepremočljivo jakno oz. vetrovko, primerno tudi za morebitne nižje temperature, ki se lahko pojavijo ponekod v višinskih predelih. Ne pozabite na primerno pokrivalo, kopalke in brisačo (predviden je prosti dan za kopanje), dobro zaščito pred soncem, sončna očala ter učinkovito sredstvo zoper mrčes.

Tradicije in običajni so zelo pomembni na Šrilanki, še posebej v južnih in osrednjih delih države. Tako kot pri oblačilih tudi pri obnašanju velja pravilo skromnosti in zadržanosti. Izkazovanje pozornosti med moškim in žensko je neprimerno. Pri jedi, plačevanju in rokovanju uporabljajte svojo desno roko, saj leva velja za nečisto. Prav tako za nespoštljivo velja kazanje podplatov. Med fotografiranjem pazite, da ne kažete svojega hrbta kipu Bude. To velja tako v templjih kot tudi izven njih. V templjih je načeloma fotografiranje dovoljeno, bodite pozorni le, če so postavljene table s prepovedjo. Fotografiranje vojaških objektov, letališč, železniških postaj, mostov, policijskih postaj itd. je prepovedano. Ljudi fotografirajte samo z njihovim privoljenjem.

Tako kot v mnogih drugih južnoazijskih državah sta barantanje in pogajanje za ceno pomemben del družbe. Za ceno se baranta na tržnicah in pri dogovarjanju za storitev, na primer prevozu z rikšo. Za začetek se zavedajte, da so vse cene za tujce prenapihnjene in da boste plačali več, kot bi domačini, tudi če uspete spustiti ceno. V pomoč je lahko, če se naučite nekaj pozdravnih fraz v lokalnem jeziku. Barantanja ne vzemite preveč resno in ne pokažite prevelikega navdušenja za predmet, ki ga želite kupiti. Ko prodajalec navede ceno, ponudite približno tretjino te cene. Na koncu naj ne bi plačali več kot 50 % prvotno ponujene cene. Če trgovec svoje cene ne želi dovolj znižati, začnite hoditi stran. Morda boste dosegli svoje, če vas bo pustil oditi, pa vedno lahko poskusite drugod.

Dajanje napitnin za dobro postrežbo v restavracijah, barih in kavarnah, zlasti v turističnih ali poslovnih predelih, je na Šrilanki običajna praksa. Pričakovana napitnina je 10 % vrednosti storitve. Napitnino bodo cenili tudi turistični delavci v hotelih in drugih nastanitvah.

Plačilno sredstvo je šrilanška rupija (LKR). V lokalno valuto lahko iz evrov ali ameriških dolarjev menjate že na letališču ali pozneje v nekaterih bankah in menjalnicah. Pri tem je pomembno, da s seboj nimate starih bankovcev in da niso poškodovani, saj vam jih ne bodo hoteli zamenjati. Ob menjavi prosite za bankovce manjših vrednosti, saj vam bo drobiž prav prišel pri plačevanju. Trgovci in gostinci namreč pogosto nočejo vračati razlike z izgovorom, da jim je zmanjkalo drobiža.

Denar lahko dvignete tudi na bankomatih v večjih mestih, a pri tem lahko nastanejo dodatni stroški. Večina prodajaln, restavracij in hotelov sprejema kreditne kartice Visa in Mastercard. Včasih dvigovanje na bankomatih in plačilo s kreditno kartico ne deluje, zato je priporočljivo imeti s seboj dovolj gotovine v evrih za vsak slučaj. Prav tako manjše trgovine in restavracije pogosto ne sprejemajo kartic. Še en razširjen problem so goljufije s kreditnimi karticami in tudi zato je najboljša opcija plačevanje z gotovino.

Internet je na voljo povsod, mobilni telefoni delujejo. Za podrobnosti o cenah gostovanja se obrnite na svojega operaterja. V Evropo najlažje pokličete iz katerega od hotelov, kar pa utegne biti precej drago. Hoteli imajo običajno na voljo tudi WiFi točke.

Električno omrežje na Šrilanki zagotavlja napetost 220V, a so standardi vtičnic lahko različni. Hoteli, kjer se bomo gibali, so praviloma opremljeni z električnimi vtičnicami na tri luknje (angleške vtičnice). Če imate univerzalni adapter, ga lahko vzamete s sabo, na voljo pa je tudi v nekaterih lokalnih trgovinah ali na letališčih.