Naslovna Setas de Sevilla

Setas de Sevilla ali Seviljske gobe

Ko med španskimi mesti pomislimo na andaluzijsko prestolnico Seviljo, nas najprej prevzamejo podobe mavrskega Alcázarja, veličastne stolnice s stolpom Giralda, slikovitih uličic četrti Santa Cruz in barvitih praznovanj, kot sta Semana Santa in Feria de Abril. Znanim zgodovinskim znamenitostim pa se je leta 2011 pridružila še sodobna lesena konstrukcija, ki se razteza nad trgom La Encarnación in velja za enega največjih lesenih objektov na svetu – Metropol Parasol, imenovan tudi Setas de Sevilla (seviljske gobe). In tudi ta, podobno kot mnogi drugi sodobni posegi v historična mesta, deli mnenja družbe ter izziva ustaljena prepričanja o primernosti umestitve sodobnih urbanističnih struktur v okolje stavbne kulturne dediščine.

Kako oživiti mrtvi trg?

Projekt je zasnoval nemški arhitekt Jürgen Mayer H., zmagovalec natečaja, ki ga je leta 2004 razpisala mestna občina Sevilja. Glavni cilj je bil oživiti trg La Encarnación, ki je bil po rušitvi stare tržnice več desetletij zanemarjen in neurejen. Nova zasnova je obljubljala sodoben javni prostor, ki bi združil trgovino, kulturo in druženje. Gradnja se je začela leta 2005, a so se kmalu soočili s tehničnimi in finančnimi težavami, kar je gradnjo podaljšalo do leta 2011, ko so prostor slovesno otvorili.

Arhitekturno premišljena zasnova, ki spoštuje zgodovino mesta

Setas de Sevilla je izjemna konstrukcija tako po velikosti kot po zasnovi. Celotno strukturo drži 6 baldahinov, ki se kot gobe razraščajo iz stebrov oz. »stebel, ki rasejo iz tal«. Zaradi antičnih ostankov, ki se skrivajo pod zemljo, je bilo ključno, da je celotna konstrukcija postavljena brez večjih posegov v tla, kar je arhitekt dosegel z le šestimi mogočnimi stebri. Lesena struktura takšnega obsega je bila arhitekturni pionirski projekt, zato je bilo treba razviti posebne tehnologije za zaščito lesa in statično podporo, kar je zamaknilo prvotno načrtovan rok. Leseno konstrukcijo skupaj držijo jekleni vezni elementi in izjemno močno lepilo, s čimer so Setas de Sevilla postale največji objekt na svetu, katere primarni vezni element je lepilo.

Ne gre le za nov okrasek mestu

A Setas de Sevilla niso le izjemen estetski dodatek v mestu. S prenovitvijo zapuščenega trga se je le-ta prelevil v eno najbolj živahnih urbanih središč Sevilje.
Celotna zasnova Setas de Sevilla ima več nivojev:
  • podzemlje: arheološki ostanki rimskega in mavrskega obdobja, ki jih lahko obiskovalci občudujejo v muzeju Antiquarium
  • 1. nivo: v nivoju ulice se nahaja živahna sodobna tržnica s stojnicami, kavarnami in restavracijami
  • 2. nivo: odprt prireditveni prostor za koncerte in kulturne dogodke
  • 3. nivo: na vrhu lesene konstrukcije se nahaja valovita sprehajalna pot, ki ponuja čudovit panoramski razgled nad Seviljo in okolico.
Poleg številnih aktivnosti, ki jih omogoča vsako nadstropje oz. nivo, pa Setas de Sevilla zaradi izbire materiala in mrežaste strukture v poletnih mesecih ustvarja tudi dragoceno senco na enem nekoč najbolj vročih in sončnih seviljskih trgov. S tem ohlaja javni prostor in omogoča domačinom in prebivalcem zatočišče pred močnim andaluzijskim soncem.

Razkol med starim in novim

Pro et contra

Kljub vsem pozitivnim vplivom na življenje v mestu pa projekt ni nikoli prenehal sprožati burnih razprav. Kritiki menijo, da futuristična zasnova ne sodi v zgodovinsko jedro Sevilje, ki je pod zaščito UNESCO-a. Moti jih kontrast med tradicionalno andaluzijsko arhitekturo in drznim videzom lesenih »gob«. Poleg tega je bil projekt tudi izjemno drag – prvotni proračun je znašal okoli 50 milijonov evrov, končni stroški pa so se povzpeli na več kot 100 milijonov. Za mnoge prebivalce, ki so se v času gospodarske krize soočali z brezposelnostjo in socialnimi stiskami, je bil ta znesek težko opravičljiv.
Po drugi strani pa zagovorniki poudarjajo, da je Sevilja s tem projektom stopila v dialog s sodobno arhitekturo. Setas de Sevilla predstavljajo pogumno izjavo, da mesto ne želi biti le muzej preteklosti temveč tudi živo urbano središče, ki se razvija in gleda v prihodnost. Poleg tega so »seviljske gobe« postale ena najbolj obiskanih mestnih ikon, kar pomeni dodatne prihodke od turizma in promocijo mesta na svetovnem zemljevidu popotnikov.
Bodo Setas de Sevilla postale seviljski Eifflov stolp?
Zgodbo Setas de Sevilla bi lahko primerjali z nastankom ene najbolj obiskane evropske znamenitosti, ki prav tako slovi kot inženirski podvig – Eifflovega stolpa. Stolp je nastal za Svetovno razstavo, ki se je v Parizu odvila leta 1889 ob stoletnici francoske revolucije. Zasnovan je bil kot začasna struktura, ki naj bi jo po 20 letih porušili. Podobno kot Setas de Sevilla je tudi Eifflov stolp zaradi svojega izgleda povzročal veliko nezadovoljstva in zgražanja, a je predvsem zaradi svoje uporabnosti v začetku 20. stoletja obstal ter prerasel v ikonično znamenitost Pariza, brez katere si mesta sploh ne predstavljamo več. Setas de Sevilla gredo po podobni poti, saj so že postale nepogrešljiv del Sevilje, za svoje so jih vzeli tako domačini kot obiskovalci. Pojavlja pa se vprašanje, ali se bodo zmogle povzdigniti do statusa najbolj prepoznavnega simbola mesta.

Kjer se srečata zgodovina in vsakdan

Za obiskovalca Sevilje so Setas de Sevilla doživetje, ki ga ni mogoče spregledati. Vstop v muzej Antiquarium ponuja pogled v zgodovino, med sprehodom po mestni tržnici pa začutimo utrip vsakdanjika, kjer se domačini pogajajo za sveže ribe, zelenjavo in sadje. Zvečer se trg spremeni v odprt prostor druženja, koncertov in prireditev, vrhunec pa predstavlja razgledna pot na vrhu, ki ob sončnem zahodu ponuja eno najlepših panoram v Andaluziji. Setas de Sevilla so s svojim obstojem pod vprašanje postavile sobivanje starega in novega, vendar ravno ta dvojna izkušnja mesta, ki se na eni strani ponaša z bogato zgodovinsko dediščino, na drugi pa s sodobnimi arhitekturnimi projekti, je kontrast, ki obiskovalce najbolj pritegne in mestu daje poseben čar. Prav posrečena kombinacija zgodovine in modernosti Seviljo umešča med eno najbolj obiskanih in najbolj slikovitih španskih destinacij.