Rembrandt – Hoogstraten: Barva in iluzija (Umetnostnozgodovinski muzej)

Rembrandt van Rijn: tema in svetloba
Seveda bomo med Rembrandtom in Chagallom našli več razlik kot podobnosti. Rembrandtova umetnost se skoraj od začetnih korakov naprej ukvarja s svetlobo. Igro nasprotij med svetlobo in temo so nizozemski slikarji prinesli iz Rima, kjer je tovrstno tehniko na piedestal postavil Caravaggio. Ta je okoli sebe zbral veliko število učencev in posnemovalcev, med katerimi so na Rembrandta vplivali predvsem utrechtski caravaggisti. Povezavo med Rimom in Utrechtom je olajšalo tudi dejstvo, da je bil Utrecht središče katolicizma na Nizozemskem, od koder se je vpliv Caravaggia širil po vsej deželi.»Raznolikost mojstrovin ne omogoča le vpogleda v nizozemsko baročno slikarstvo, temveč osvetljuje Rembrandtovo in Hoogstratenovo skupno fascinacijo nad iluzionistično prevaro in virtualno resničnostjo. Potopite se v svet Rembrandta in Hoogstratena, odkrijte njune umetniške inovacije in naj vas očarata lepota in globina njunih del!«
Samuel van Hoogstraten: fotografski realizem
Podobno kot Caravaggio je imel tudi Rembrandt veliko število učencev, posnemovalcev in drugih sodelavcev. Ti so se večkrat tako zelo približali mojstrovem slogu, da še danes obstajajo dela, pri katerih je avtorstvo vprašljivo. Med temi učenci posebno mesto zaseda Samuel van Hoogstraten z zanimivo kariero, ki ga je iz Rembrandtove delavnice odpeljala vse do Dunaja, Rima in Londona. Tako kot pri Rembrandtu, lahko tudi pri Hoogstratnu zasledimo razvoj sloga, ki ga vodi od izrazitega posnemanja učitelja do izjemnega realizma, ki bi ga včasih lahko primerjali kar s sodobnim fotorealizmom.
»Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju (KHM) prvič predstavlja razstavo o pomembnem baročnem slikarju Rembrandtu. Tolikšnega bogastva mojstrovih slik iz mednarodne izposoje v Avstriji še nikoli ni bilo mogoče občudovati. Njegova močna umetnost je pustila trajen vtis na njegovega nadarjenega učenca Samuela van Hoogstratena. Fascinantna igra med Rembrandtom in Hoogstratenom je predstavljena na edinstven način: takšnega Rembrandta še niste videli. Odkrijte približno šestdeset slik in risb ter se potopite v nizozemsko baročno slikarstvo.«
Chagall (Albertina)

»Chagallovi muhasti in poetični slikovni svetovi, kolikor so nam znani, še naprej navdušujejo in postavljajo vedno nove uganke. Njegov opus slogovno in vsebinsko niha med tradicionalnim in avantgardnim. Na podlagi svojih izkušenj z razvojem umetnosti 20. stoletja od primitivizma do kubizma, fovizma in nadrealizma je Chagall ustvaril lasten vizualni jezik, katerega nezgrešljiva značilnost je bistvena kontinuiteta, ki je del njegovega večplastnega umetniškega izražanja.«
Marc Chagall: žareča barvna paleta
Za razliko od Rembrandta, ki je vse življenje ostal zvest Amsterdamu, je Chagall veliko potoval. Politični pretresi 20. stoletja so usodno zaznamovali njegovo življenjsko pot, ki ga je od rodnega Vitebska vodila do Pariza, Moskve, Marseilla, New Yorka in Azurne obale, kjer se je končno ustalil in dočakal biblično starost skoraj stotih let. Iz njegovih del veje nenavadna simbolika, ki si jo je mogoče razložiti z razpetostjo med tradicionalnim judovstvom in krščanskim okoljem, ki ga je obdajalo potem, ko je zapustil rodni kraj.»Razstava Chagall v muzeju Albertina zajema približno 90 del, izbranih iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, in se osredotoča na njegovo živahno ukvarjanje z najbolj prvinskimi in univerzalnimi temami življenja – s čimer razkriva raznoliko množico 'nemogočih možnosti'.«

»V Chagallovih slikah prevladujejo osrednje teme materinstva in rojstva, smrti in ljubezni, ki jih v svojem ponavljanju in variiranju reflektirajo in osvetljujejo iz novih perspektiv. Ponavljajoči se motivi, kot so petelin in osel, krava in riba, delujejo v spremenljivem, fantastičnem kozmosu umetnika kot elementi, ki so pomensko prilagodljivi. Navidezna protislovja in kontrasti v Chagallovih kompozicijah in likovnih svetovih vidno pričajo o umetnikovem iskanju 'logike nelogičnega', s katero je tradicionalnim slikarskim formam dodal psihološko razsežnost.«