Avstrijska galerija Belvedere skupaj z Narodno galerijo iz Ljubljane predstavlja osrednja dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov leta 1848 do razpada skupne avstro-ogrske države leta 1918. Razstava bo na ogled v galeriji Spodnji Belvedere na Dunaju med 30. januarjem in 26. majem.
Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah in vožnja na Dunaj. Glavna tema tokratnega obiska Dunaja bo razstava »Svet v barvah – slovensko slikarstvo 1848–1918«, na kateri bodo predstavljena osrednja dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov leta 1848 do razpada skupne avstro-ogrske države leta 1918. Razstava na imenitni lokaciji v Spodnjem Belvederu izpostavlja likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti, in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu. Prav tako bo predstavljen pogosto ambivalenten odnos slovenskih umetnikov do Avstrije, saj je večina od njih vsaj del študija ali kariere preživela v Gradcu ali na Dunaju in njegovi okolici. Čeprav gre za dela, ki jih lahko občudujemo v Narodni galeriji v Ljubljani, pa bo razstava zanimiva tudi za nas, saj gre za "pogled od zunaj", torej za pogled kot ga imajo na to izjemno pomembno obdobje v slovenskem slikarstvu iz tujine, v tem primeru z Dunaja. Po obisku razstave bomo obiskali še galerijo v Zgornjem Belvederu, kjer poleg slavnih platen Gustava Klimta hranijo še vrsto del, ki so nastala v istem časovnem obdobju kot dela slovenskih slikarjev, predstavljena na razstavi v Spodnjem Belvederu. Nastanitev v hotelu na Dunaju. Večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo dopoldne najprej obiskali zbirko Umetnostne galerije Akademije za upodabljajočo umetnost. Tu se bomo srečali z deli nekaterih najpomembnejših evropskih mojstrov, še posebej zanimiv je triptih Poslednje sodbe Hyeronimusa Boscha. Zbirka je nastala kot študijska zbirka, namenjena študentom na Akademiji. Po opoldanskem odmoru se bomo podali še na ogled slovite baročne Karlove cerkve, ki so jo v prvi polovici 18. stoletja po načrtih arhitekta Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha zgradili po epidemiji kuge. Notranjščina, kjer se pogled dviga "do nebes", obiskovalca presune z izjemno dekoracijo in veličastno poslikavo kupole, ki kot svetlobni in vsebinski center lebdi nad prostorom. Povratek proti domu. Vožnja mimo Gradca do Ljubljane, kamor bomo prispeli v večernih urah.
Odhod iz Ljubljane v jutranjih urah in vožnja na Dunaj. Glavna tema tokratnega obiska Dunaja bo razstava »Svet v barvah – slovensko slikarstvo 1848–1918«, na kateri bodo predstavljena osrednja dela slovenskega slikarstva od pomladi narodov leta 1848 do razpada skupne avstro-ogrske države leta 1918. Razstava na imenitni lokaciji v Spodnjem Belvederu izpostavlja likovne značilnosti slovenskega ustvarjanja, ki je temeljilo na dekorativnih učinkih, simboliki in ekspresivnosti, in zasedalo edinstveno mesto v evropskem slikarstvu. Prav tako bo predstavljen pogosto ambivalenten odnos slovenskih umetnikov do Avstrije, saj je večina od njih vsaj del študija ali kariere preživela v Gradcu ali na Dunaju in njegovi okolici. Čeprav gre za dela, ki jih lahko občudujemo v Narodni galeriji v Ljubljani, pa bo razstava zanimiva tudi za nas, saj gre za "pogled od zunaj", torej za pogled kot ga imajo na to izjemno pomembno obdobje v slovenskem slikarstvu iz tujine, v tem primeru z Dunaja. Po obisku razstave bomo obiskali še galerijo v Zgornjem Belvederu, kjer poleg slavnih platen Gustava Klimta hranijo še vrsto del, ki so nastala v istem časovnem obdobju kot dela slovenskih slikarjev, predstavljena na razstavi v Spodnjem Belvederu. Nastanitev v hotelu na Dunaju. Večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo dopoldne najprej obiskali zbirko Umetnostne galerije Akademije za upodabljajočo umetnost. Tu se bomo srečali z deli nekaterih najpomembnejših evropskih mojstrov, še posebej zanimiv je triptih Poslednje sodbe Hyeronimusa Boscha. Zbirka je nastala kot študijska zbirka, namenjena študentom na Akademiji. Po opoldanskem odmoru se bomo podali še na ogled slovite baročne Karlove cerkve, ki so jo v prvi polovici 18. stoletja po načrtih arhitekta Johanna Bernharda Fischerja von Erlacha zgradili po epidemiji kuge. Notranjščina, kjer se pogled dviga "do nebes", obiskovalca presune z izjemno dekoracijo in veličastno poslikavo kupole, ki kot svetlobni in vsebinski center lebdi nad prostorom. Povratek proti domu. Vožnja mimo Gradca do Ljubljane, kamor bomo prispeli v večernih urah.
