Argentina - Arslonga

Pustolovščina v neokrnjeni naravi

Skrajni jug ameriške celine je eden najbolj odmaknjenih predelov našega planeta. Redko poseljena Patagonija ponuja številne neverjetne razglede na veličastno naravo, od deževnega gozda na strmih čilskih obalah do neskončne sušne ravnice na argentinski strani. Zlasti ob morski obali imamo priložnost opazovati bogat živalski svet med mogočnimi kiti ali zabavnimi pingvini, pogledamo pa lahko tudi v preteklost, saj tu ležijo ostanki pradavne favne od dinozavrov do orjaških lenivcev. A morda so najveličastnejši spomeniki te brezčasne pokrajine ledeniki. Patagonija je namreč prekrita z največjo ledeno površino izven polarnih območij.

Ledeni pokrov

Ledeniki Patagonije so zadnji preostanki velikega Patagonskega ledenega pokrova, ki je med zadnjo poledenitvijo prekrival velik del Čila in jugozahodne Argentine. Njegova največja ostanka sta Severno in Južno patagonsko ledeno polje, ki danes skupaj merita okoli 16.000 km². Skupna masa ledu je ocenjena na 5.500 gigaton; če bi se v celoti stopil, bi se morska gladina po svetu zvišala za 15 mm. Južno patagonsko ledeno polje velja za tretji največji rezervoar sladke vode na svetu.

Patagonski ledeniki so polni presežnikov. S 66 km je ledenik Pija XI. najdaljši na južni polobli izven Antarktike in šesti na svetu. V nasprotju z večino drugih je v zadnjih desetletjih celo zrastel za več kilometrov. Ledenik Grey v Narodnem parku Torres del Paine je eden najlepših s svojo modro barvo ledu, ki se ob izteku v treh jezikih lomi v jezero, po katerem plavajo ledene gore. Nekateri ledeniki na čilski strani se končujejo v globokih morskih fjordih, ki so jih izdolbli v razgibano pokrajino, po kateri slovi Patagonija.

Čudež narave

Na argentinski strani leži Narodni park Los Glaciares, ki je pod zaščito UNESCA in skupaj s parkoma Bernardo O’Higgins in Torres del Paine na čilski strani tvori ogromno zavarovano območje. Samo park Los Glaciares obsega 44 večjih in 200 manjših ledenikov, ki pokrivajo štirikrat večjo površino kot vsi ledeniki v Alpah in polnijo dve ogromni ledeniški jezeri, Lago Viedma in Lago Argentino.

Patagonija prav posebej slovi po ledeniku Perito Moreno, ki je cilj za mariskatero potovanje. Njegovo ledeniško čelo se izteka v jezero Lago Argentino, ki ga občasno zajezi na ozkem prelivu pred Magellanovim polotokom. Ko se to zgodi, se gladina na zgornji strani močno poviša, tudi za več kot dvajset metrov. V nekem trenutku se ledena pregrada prelomi pod težo zbrane vode in s pretokom do 8000 m³/s se ta razlije v preostali del jezera. Takšen preboj se ponavlja v povprečju na štiri do pet let, zadnji pa se je zgodil marca 2018. Tudi ko ledenik ne deli jezera na dvoje, je užitek opazovati njegovo 60 m visoko čelo, od katerega se s treskom krušijo ledene gore in padajo v jezero.

Slovenec, doma na ledenikih

Eden vodilnih glaciologov, ki že več kot petdeset let raziskuje ledenike v tem delu sveta je argentinski Slovenec Peter Skvarča, ki mu Patagonija pomeni pravi dom. V mestu El Calafate, izhodišču za ogled Narodnega parka Los Glaciales, je ustanovil center Glaciarium, ki ga tudi vodi kot znanstveni direktor. V stalni razstavi se obiskovalci seznanijo z nastankom ledenikov in zgodovino raziskovanja, obiščejo pa lahko tudi Ledeni bar, edini lokal na svetu, zgrajen izključno iz ledeniškega ledu. Le hitro boste morali naročiti in popiti: zaradi nizke temperature je obisk omejen na 20 minut.

Skvarča je med drugim analiziral tudi spreminjanje ledenika Perito Moreno, opravil je več kot 40 odprav na Antarktiki in več kot 25 v Patagoniji. Poleg ledenikov je njegova ljubezen tudi alpinizem, saj je osvojil vrsto vrhov v Andih in je zbral kar nekaj prvih pristopov. Med drugim je kot prvi izmeril gravitacijsko silo na vrhu Aconcague, najvišji točki Južne Amerike. Za svoje delo je prejel tudi red za zasluge Republike Slovenije. Sodeloval je tudi z Matevžem Lenarčičem in nastopil v njegovem filmu Temni pokrov sveta.

Svet, ki izignja

Med svojimi raziskavami je Skvarča opozoril na vse hitrejše krčenje ledenikov in ledenega pokrova, s katerimi se ponaša Patagonija. Ledeniki tukaj izginjajo v povprečju še hitreje kot drugod po svetu. Tudi slavni Perito Moreno, ki je dolga desetletja kljuboval spremembam, je po raziskavi Skvarče v zadnjih letih izgubil stabilnost in se bo začel umikati. “Spremembe so se začele,” je dejal na predstavitvi raziskave aprila letos v Glaciariumu. Po vsej verjetnosti ta ledenik ne bo več pripravil svoje velike predstave z zajezitvijo jezera, saj ne bo več dosegel nasprotne obale.

Patagonija je s svojimi ledeniki mogočen, a krhek svet, ki v času globalnih podnebnih sprememb počasi, a nezadržno izginja. Njihovo neznansko moč lahko začutite le pod visokim čelom, ki drsi proti svoji končni usodi: da z glasnim pokom zgrmi v jezero ali fjord, ki ga napaja s svojim ledom. Človeško poseganje v naravo sega tudi daleč proč od velikih naseljenih mest, a prav tam se lahko srečamo s prvobitnostjo naravnih sil, ki nas kljub vsemu navdajajo z občutkom majhnosti. Tam, na drugem koncu sveta, se srečamo z milijoni let zemeljske zgodovine, proti katerim je ne le doba človeškega življenja, ampak tudi človeške civilizacije le kratek trenutek.

Oznaka: Argentina

Patagonija in njeni ledeniki

Pustolovščina v neokrnjeni naravi

Ledeni pokrov

Čudež narave

Slovenec, doma na ledenikih

Svet, ki izignja

Izvedite več …

… ali se prepričajte sami

KONTAKT

PODROBNEJE

ČLANSTVA