Sredi Ligurijskega zaliva v zavetju alpsko-apeninske verige na presečišču dveh rivier se skriva veliko, skoraj milijonsko mesto Genova. Danes eden najpomembnejših gospodarskih centrov Apeninskega polotoka, nekdaj pa središče Genoveške republike, ki je imela pomembno vlogo v zgodovini Italije. Med 13. in 15. stoletjem je bila Genova »gospodarica« trgovskih poti v Sredozemlju (čeravno skupaj s konkurenčnimi Benetkami) in tudi v stoletjih, ki so sledila, je ostaja eno izmed najpomembnejših pristanišč v Evropi. Genova je tudi rojstni kraj mnogih pomembnih zgodovinskih osebnosti od odkritelja Amerike Krištofa Kolumba do mogočnega admirala Andrea Doria in slovitega violinista Nicola Paganinija. Ves čas svojega razvoja pa Genova ostaja tudi pomembno središče umetnosti - bodisi kot ustvarjalni center bodisi vsled blagostanja prebivalcev center oblikovanja sijajnih umetnostnih zbirk. Čaka nas raziskovanje izjemne umetnostne preteklosti, ki se skriva skorajda v vsakem kotičku starega mesta.
Zjutraj vožnja čez Furlansko in nato Padsko nižino proti zahodu. Dan bomo posvetili dvema manjšima mestoma v Padski nižini: najprej opoldne postanek v lombardskem mestu CREMONA, ki slovi kot domovina slavnega izdelovalca godal Stradivarija in rojstni kraj skladatelja Claudia Monteverdija. Sprehod do osrednjega trga, ki ga obdajajo stolnica, baptisterij, gotski Palazzo del Comune iz 13. stoletja in veličastni zvonik Torrazzo, ki je s svojimi 111 m višine najvišji cerkveni stolp v Italiji. Potem ko bomo zapustili Cremono, bomo prečkali Pad in se po krajši vožnji ustavili v mestu PIACENZA, ki leži v deželi Emilia-Romagna. Z ogledi v mestu, ki mu je nekdaj vladala slavna rodbina Farnese, bomo začeli na trgu Piazza dei Cavalli, ki ga krasita sijajna konjeniška spomenika vojvod Alessandra in Ranuccia I. Farneseja. Deli Francesca Mocchia pomenita začetek in obenem že enega od vrhuncev baročnega oblikovanja motiva konjenika. Trg obvladuje Il Gotico, mogočna mestna hiša, ki sodi med najelegantnejše v deželi. Sledi sprehod do srednjeveške romanske stolnice, ki jo na zunanjščini zaznamuje robustni campanile. Notranjščina hrani številne umetnine, med katerimi izstopajo dela Guercina in Ludovica Carraccija. Nadaljevanje poti skozi ozke doline Ligurskih Alp do obale Sredozemlja in pokrajinske prestolnice Genova, ki je eno največjih pristanišč v Italiji. Namestitev v hotelu, večerja in nočitev.
Osrednja dneva potovanja bomo namenili odkrivanju enega najpomembnejših mest v Italiji, GENOVE, njene zgodovine in izjemno bogate umetnostne preteklosti. Najprej se bomo ustavili v stolnici sv. Lovrenca, ki je sijajna triladijska bazilika zgrajena v mešanici romanskega in gotskega sloga. Za monumentalno fasado najdemo razsežno notranjščino s številnimi umetninami. Posebej izstopajo nekatere kapele, ki so jih okrasili Andrea Sansovino, Luca Cambiaso in Frederico Barocci. Na bližnjem trgu San Matteo se bomo spoznali z vrsto gotskih palač, ki so jih postavili člani družine Doria. Tu bomo obiskali cerkev San Matteo, kjer počiva genovski dož in admiral Andrea I. Doria. Čisto drugačno podobo nudi jezuitska cerkev San Ambrogio, ki kar kipi od baročnega izobilja. V notranjščini najdemo dela slovitih italijanskih umetnikov in dve sijajni platni, ki jih je naslikal Rubens. Na kratko se bomo ustavili pri križnem hodniku San Andrea, kjer stoji hiša Krištofa Kolumba. Nekoliko dvignjena nad mestom stoji cerkev Santa Maria Assunta di Carignano. Za mogočno arhitekturo Galeazza Alessia najdemo številne umetnine, ki so jih ustvarili Pierre Puget, Luca Cambiaso, Carlo Maratta in Guercino.
Genovo imenujejo tudi »mesto stoterih palač«, kakor bomo spoznali na slavni ulici Via Garibaldi, ob kateri stojijo nekatere izmed najlepših palačnih arhitektur v mestu. Poleg palače Doria-Tursi največ zanimanja zaslužita Palazzo Rosso in Palazzo Bianco, ki sta dobili ime zaradi barve fasade. Palači hranita sijajno zbirko slik, ki sodi med najpomembnejše v Italiji. Mojstrovine italijanskih (Lippi, Veronese, Guercino …), flamskih (Memling, David, Rubens, Van Dyck …), španskih (Zurbaran, Murillo …) in francoskih slikarjev (Vouet, Rigaud …) so razstavljene v sobanah, ki so še ohranile nekaj prvotne dekoracije. Popoldne bomo obiskali še cerkev San Siro, ki je bila prva katedrala Genove. Kljub častitljivi starosti v cerkvi prevladuje barok z umetninami, ki sta jih ustvarila Pierre Puget in Orazio Gentileschi.
Ob ulici Via Balbi se bomo ponovno srečali s številnimi sijajnimi palačami. Med njimi izstopa Palazzo Reale, ki jo je v 17. stoletju postavila družina Balbi. Razkošna notranjost priča o izbranem okusu in velikem bogastvu genovskih plemičev. Stene prostorov krasijo tapiserije in slike, ki so jih ustvarili Veronese, Giordano, Tintoretto in Van Dyck. Bogata je tudi zbirka kipov, med katerimi najdemo dela antičnih pa tudi renesančnih in baročnih mojstrov. Med najbolj samosvoje palače v mestu sodi Palazzo del Principe. Ne le, da je bila to prvotno tipična renesančna vila suburana, pač pa je palača že petsto let v lasti knezov Doria-Pamphilj, ki so jo tudi sezidali. Čeprav knežja družina hrani večino zakladov v svoji palači v Rimu, se bomo lahko tudi v njihovem genovskem domu srečali z imeni umetnikov, kot so Sebastiano del Piombo, Bronzino, Bacciccia in Rubens. Večino prostorov, ki so ohranili renesančno podobo, je s freskami okrasil Pierino del Vaga in jim s tem dal še posebej plemenit videz. Iz palače se odpira lep razgled na središče Genove in pristanišče. V Genovi umetnostnozgodovinskih spomenikov torej nikakor ne manjka – seveda pa boste lahko obiskali tudi sloviti genovski akvarij, ki sodi med največje in najbolj zanimive v Sredozemlju.
Zadnji dan bomo povratek v Slovenijo obogatili še z dvema ogledoma. Najprej bomo obiskali lombardijsko mesto LODI, ki leži le nekoliko jugovzhodno od deželne prestolnice Milana. Mesto je v zgodovino vstopilo s slavno pogodbo iz Lodija (1454), ki je zagotovila mir in ravnovesne med italijanskimi renesančnimi silami ter omogočila razcvet Italije v drugi polovici 15. stoletja. Med sprehodom po mestu si bomo ogledali dve pomembni sakralni arhitekturi: mogočno romansko stolnico Marijinega Vnebovzetja in lombardsko renesančno cerkev Marijinega kronanja, ki izstopa že s svojo centralo zasnovo, pa tudi z bogato opremo. Le dvajset kilometrov naprej po sicer na videz neskončni lombardski nižini leži mestece CREMA, kjer nas čaka še ena renesančna arhitekturna mojstrovina severne Italije, cerkev Santa Maria della Croce. Pri njenem nastajanju je sodeloval celo sloviti arhitekt Bramante. Sledi vožnja naprej proti vzhodu, mimo Vicenze in Benetk v Slovenijo. Prihod v Ljubljano v poznih večernih urah.
Zjutraj vožnja čez Furlansko in nato Padsko nižino proti zahodu. Dan bomo posvetili dvema manjšima mestoma v Padski nižini: najprej opoldne postanek v lombardskem mestu CREMONA, ki slovi kot domovina slavnega izdelovalca godal Stradivarija in rojstni kraj skladatelja Claudia Monteverdija. Sprehod do osrednjega trga, ki ga obdajajo stolnica, baptisterij, gotski Palazzo del Comune iz 13. stoletja in veličastni zvonik Torrazzo, ki je s svojimi 111 m višine najvišji cerkveni stolp v Italiji. Potem ko bomo zapustili Cremono, bomo prečkali Pad in se po krajši vožnji ustavili v mestu PIACENZA, ki leži v deželi Emilia-Romagna. Z ogledi v mestu, ki mu je nekdaj vladala slavna rodbina Farnese, bomo začeli na trgu Piazza dei Cavalli, ki ga krasita sijajna konjeniška spomenika vojvod Alessandra in Ranuccia I. Farneseja. Deli Francesca Mocchia pomenita začetek in obenem že enega od vrhuncev baročnega oblikovanja motiva konjenika. Trg obvladuje Il Gotico, mogočna mestna hiša, ki sodi med najelegantnejše v deželi. Sledi sprehod do srednjeveške romanske stolnice, ki jo na zunanjščini zaznamuje robustni campanile. Notranjščina hrani številne umetnine, med katerimi izstopajo dela Guercina in Ludovica Carraccija. Nadaljevanje poti skozi ozke doline Ligurskih Alp do obale Sredozemlja in pokrajinske prestolnice Genova, ki je eno največjih pristanišč v Italiji. Namestitev v hotelu, večerja in nočitev.
Osrednja dneva potovanja bomo namenili odkrivanju enega najpomembnejših mest v Italiji, GENOVE, njene zgodovine in izjemno bogate umetnostne preteklosti. Najprej se bomo ustavili v stolnici sv. Lovrenca, ki je sijajna triladijska bazilika zgrajena v mešanici romanskega in gotskega sloga. Za monumentalno fasado najdemo razsežno notranjščino s številnimi umetninami. Posebej izstopajo nekatere kapele, ki so jih okrasili Andrea Sansovino, Luca Cambiaso in Frederico Barocci. Na bližnjem trgu San Matteo se bomo spoznali z vrsto gotskih palač, ki so jih postavili člani družine Doria. Tu bomo obiskali cerkev San Matteo, kjer počiva genovski dož in admiral Andrea I. Doria. Čisto drugačno podobo nudi jezuitska cerkev San Ambrogio, ki kar kipi od baročnega izobilja. V notranjščini najdemo dela slovitih italijanskih umetnikov in dve sijajni platni, ki jih je naslikal Rubens. Na kratko se bomo ustavili pri križnem hodniku San Andrea, kjer stoji hiša Krištofa Kolumba. Nekoliko dvignjena nad mestom stoji cerkev Santa Maria Assunta di Carignano. Za mogočno arhitekturo Galeazza Alessia najdemo številne umetnine, ki so jih ustvarili Pierre Puget, Luca Cambiaso, Carlo Maratta in Guercino.
Genovo imenujejo tudi »mesto stoterih palač«, kakor bomo spoznali na slavni ulici Via Garibaldi, ob kateri stojijo nekatere izmed najlepših palačnih arhitektur v mestu. Poleg palače Doria-Tursi največ zanimanja zaslužita Palazzo Rosso in Palazzo Bianco, ki sta dobili ime zaradi barve fasade. Palači hranita sijajno zbirko slik, ki sodi med najpomembnejše v Italiji. Mojstrovine italijanskih (Lippi, Veronese, Guercino …), flamskih (Memling, David, Rubens, Van Dyck …), španskih (Zurbaran, Murillo …) in francoskih slikarjev (Vouet, Rigaud …) so razstavljene v sobanah, ki so še ohranile nekaj prvotne dekoracije. Popoldne bomo obiskali še cerkev San Siro, ki je bila prva katedrala Genove. Kljub častitljivi starosti v cerkvi prevladuje barok z umetninami, ki sta jih ustvarila Pierre Puget in Orazio Gentileschi.
Ob ulici Via Balbi se bomo ponovno srečali s številnimi sijajnimi palačami. Med njimi izstopa Palazzo Reale, ki jo je v 17. stoletju postavila družina Balbi. Razkošna notranjost priča o izbranem okusu in velikem bogastvu genovskih plemičev. Stene prostorov krasijo tapiserije in slike, ki so jih ustvarili Veronese, Giordano, Tintoretto in Van Dyck. Bogata je tudi zbirka kipov, med katerimi najdemo dela antičnih pa tudi renesančnih in baročnih mojstrov. Med najbolj samosvoje palače v mestu sodi Palazzo del Principe. Ne le, da je bila to prvotno tipična renesančna vila suburana, pač pa je palača že petsto let v lasti knezov Doria-Pamphilj, ki so jo tudi sezidali. Čeprav knežja družina hrani večino zakladov v svoji palači v Rimu, se bomo lahko tudi v njihovem genovskem domu srečali z imeni umetnikov, kot so Sebastiano del Piombo, Bronzino, Bacciccia in Rubens. Večino prostorov, ki so ohranili renesančno podobo, je s freskami okrasil Pierino del Vaga in jim s tem dal še posebej plemenit videz. Iz palače se odpira lep razgled na središče Genove in pristanišče. V Genovi umetnostnozgodovinskih spomenikov torej nikakor ne manjka – seveda pa boste lahko obiskali tudi sloviti genovski akvarij, ki sodi med največje in najbolj zanimive v Sredozemlju.
Zadnji dan bomo povratek v Slovenijo obogatili še z dvema ogledoma. Najprej bomo obiskali lombardijsko mesto LODI, ki leži le nekoliko jugovzhodno od deželne prestolnice Milana. Mesto je v zgodovino vstopilo s slavno pogodbo iz Lodija (1454), ki je zagotovila mir in ravnovesne med italijanskimi renesančnimi silami ter omogočila razcvet Italije v drugi polovici 15. stoletja. Med sprehodom po mestu si bomo ogledali dve pomembni sakralni arhitekturi: mogočno romansko stolnico Marijinega Vnebovzetja in lombardsko renesančno cerkev Marijinega kronanja, ki izstopa že s svojo centralo zasnovo, pa tudi z bogato opremo. Le dvajset kilometrov naprej po sicer na videz neskončni lombardski nižini leži mestece CREMA, kjer nas čaka še ena renesančna arhitekturna mojstrovina severne Italije, cerkev Santa Maria della Croce. Pri njenem nastajanju je sodeloval celo sloviti arhitekt Bramante. Sledi vožnja naprej proti vzhodu, mimo Vicenze in Benetk v Slovenijo. Prihod v Ljubljano v poznih večernih urah.
