Potovanje v Patagonijo začenjamo s popoldanskim prevozom na eno bližnjih letališč, od koder bomo poleteli proti Madridu. Nato nas čaka daljši čezoceanski let do čilske prestolnice Santiago. Po pristanku na letališču Comodoro Arturo Merino Benitez si bomo ogledali SANTIAGO DE CHILE. Sprehodili se bomo do osrednjega trga, kjer so zbrane najpomembnejše stavbe v mestu — stolnica, mestna hiša, pošta in imenitni Palacio de Real Audiencia. Ustavili se bomo tudi pri palači Moneda, kjer ima svoj sedež predsednik Čila. Po odmoru za kosilo sledi še sprehod od glavnega trga do živahne in pisane ribje tržnice. Namestitev v hotelu in nočitev

Po zajtrku se bomo zapeljali v dolino Casablanca, ki leži med Andi in obmorsko pokrajino. Dolina ima sloves enega od svetovno najbolj znanih vinorodnih okolišev. Nadaljevali bomo vožnjo do pacifiške obale in razgledne točke, kjer se nam bo odprl pogled na pristaniško mesto VALPARAÍSO, v katerem je nekaj časa bival Pablo Neruda. Sprehodili se bomo po pristanišču in mestnem jedru. V letovišču Viña del Mar, ki se ponaša z največjim festivalom latinske glasbe, si bomo ogledali muzej Fonck, ki nas bo spomnil na skrivnostno kulturo Velikonočnega otoka. Muzej hrani edini kip moai v Južni Ameriki. Popoldan prevoz do pristanišča San Antonio, kjer se bomo vkrcali na ladjo NIEUW AMSTERDAM in začeli križarjenje proti jugu Patagonije. Večerja,

Po izplutju iz pristanišča San Antonio bo ladja nadaljevala pot proti jugu, vzdolž dolge čilske pacifiške obale. Prvi dan plovbe bo uvod v pokrajino, ki se bo v naslednjih dneh iz odprtega oceana postopoma preoblikovala v svet jezer, vulkanov, fjordov in patagonskih kanalov. Pluli bomo ob obali države, ki se razteza kot ozek pas med Tihim oceanom in Andi. Ubrali bomo smer starih pomorskih poti, po katerih so raziskovalci, trgovci in priseljenci stoletja iskali prehode proti skrajnemu jugu celine. To bo dan za umirjeno doživljanje poti: za pogled na odprto morje, za opazovanje sprememb v svetlobi, vetru in barvah oceana ter za pričakovanje prvega postanka v čilski jezerski pokrajini pri Puerto Monttu. Na obzorju se bo začelo prikazovati območje južnega Čila, kjer se vulkanska pokrajina Andov, prepredena z ledeniki in vlažni pacifiški gozdovi združijo v eno najbolj slikovitih naravnih območij Južne Amerike.

Dan na ladji Nieuw Amsterdam bo namenjen tudi razvajanju in udobju: sproščenemu zajtrku, sprehodu po palubi, branju ob panoramskih oknih, obisku spa centra ali večerji v elegantnem ladijskem vzdušju.

Po izkrcanju bomo obiskali regijo, kjer je nekoč prebivalo indijansko ljudstvo Mapuče. Med njimi je v prvi polovici 20. stol. živel slovenski etnolog in jezikoslovec Janez Benigar, pisec pomembnih študij o pojmovanju časa, prostora in identitete pri tem ljudstvu. Njegova dela veljajo za temelj, na katerega se še danes opirajo raziskovalci s celega sveta. Na poti bomo obiskali mesto FRUTILLAR ob jezeru Lanquihue s kristalno čisto vodo in značilnimi črnimi plažami iz vulkanskega peska. Mesto, od koder se odpirajo čudoviti razgledi na ognjenik Osorno, sicer slovi kot glasbena prestolnica Čila. Teatro del Lago redno gosti svetovno znane orkestre in umetnike, ki na poletnem festivalu nastopajo pred tisoči ljubiteljev klasične glasbe. Ob sprehodu po lično urejenih mestnih ulicah nam bo Patagonija postregla s čudovitimi nasadi vrtnic in dalij, ter z zanimivo tradicionalno leseno arhitekturo, ki je dediščina generacij priseljencev iz nemško govorečih dežel. Izlet nas bo nadalje vodil proti zahodu, do izhodišča za obisk Narodnega parka Vicente Perez Rosales. S svojimi neskončnimi gozdovi in slapovi na reki Petrohue, ki jih je oblikovala vulkanska lava, sodi to zaščiteno območje med najlepše pokrajinske bisere, ki jih nudi čilska Patagonija. Sledi vzpon na pobočje slikovitega stratovulkana OSORNO (2.652 m n.m.), ki ga nekateri primerjajo z japonsko sveto goro Fuji. Povzpeli se bomo do smučišč pri kraterju La Burbuja in tam uživali v čudovitem razgledu na dolino reke Petrohue. Vrnitev na ladjo.

*Izlet za doplačilo

Ladja bo pristala v PUERTO CHACABUCU, odmaknjenem pristanišču pokrajine Aysén, kjer se začenja ena najbolj prvinskih podob čilske Patagonije. To je svet fjordov, ledeniških dolin, deževnih gozdov, rek in slapov, kjer narava še vedno narekuje ritem življenja. Po izkrcanju, se boste za doplačilo lahko odpravili na kratko, a izjemno slikovito vožnjo do zasebnega parka AIKÉN DEL SUR, ki leži ob mirnih vodah jezera Riesco. Obisk bomo začeli v centru za obiskovalce, kjer bomo skozi interpretativne postaje spoznali nastanek in posebnosti te odmaknjene pokrajine. Predstavljena bo biogeografska zgodovina tega odmaknjenega območja, vpliv ledenikov, pacifiških vetrov in vlažnega podnebja ter razloge, zakaj se prav tu srečujejo tako različni življenjski prostori: zimzeleni gozdovi, mokrišča, rečni bregovi in odprte patagonske površine.

Nato se bomo podali na lažji sprehod po urejenih poteh skozi patagonski gozd. Med potjo bomo opazovali praproti, mahove, lišaje, divje fuksije, grmičevje Darwinovega češmina in značilna drevesa južnega Čila. Vrhunec poti bo slap BARBA DEL VIEJO, kjer se bomo ustavili za fotografiranje in občudovanje neokrnjene narave. Po ogledu nas čaka še tipično patagonsko doživetje z lokalno kulinariko, med drugim z jagnjetino na žaru, regionalnimi napitki in folklornim programom. Sledi vrnitev v pristanišče in vkrcanje na ladjo.

Dan bo namenjen eni najlepših plovb na poti proti jugu, skozi razčlenjeni svet čilenskih fjordov, kanalov in otokov. Ladja bo plula skozi pokrajino, ki so jo skozi tisočletja izoblikovali ledeniki: doline so se poglobile v ozke morske zalive, skalne stene so ostale zglajene in strme, med njimi pa se danes prepletajo morje, slapovi, meglice in temni patagonski gozdovi. To je območje, kjer se Andi spuščajo neposredno v Tihi ocean, obala pa se razdrobi v labirint fjordov in prelivov. Nekoč so po teh vodah plula staroselska ljudstva južnega Čila, med njimi Kawésqar, izvrstni poznavalci kanalov, vetrov in tokov. Kasneje so se skozi te prehode prebijali evropski pomorščaki, kartografi in raziskovalci, ki so iskali varnejše poti proti Ognjeni zemlji in rtu Horn.

Dan bo brez izkrcanja, zato bo namenjen počasnemu opazovanju pokrajine s palube ali iz panoramskih salonov ladje. Ob lepem vremenu se bodo odpirali pogledi na skalnate otoke, ledeniško izklesane obale, slapove in neskončne odtenke modre, sive in zelene, ki dajejo čilski Patagoniji njen značilni, skoraj mistični značaj.

Dan bo posvečen enemu najbolj veličastnih ledeniških prizorov celotnega potovanja. Ladja bo plula proti leden PIO XI., znanemu tudi kot Brüggen Glacier, ki se iz Južnega patagonskega ledenega polja spušča proti razčlenjenim fjordom čilske Patagonije. To je pokrajina izjemnih razsežnosti, kjer se stikajo led, morje, gola skalna pobočja, ledeniško zglajene kamnine in temni, vlažni patagonski gozdovi. Ledenik Pija XI. velja za enega najmogočnejših ledenikov Patagonije. Njegova ledena gmota se počasi premika iz notranjosti Andov proti morju, pri čemer s seboj nosi sledove tisočletnega delovanja ledu: morene, razpoke, modrikaste ledene stene in ledeniške sedimente. Prav tu se najbolj nazorno pokaže, kako so ledeniki oblikovali južni Čile. Izdolbli so globoke doline, jki jih je kasneje zalila morska voda in ustvarila labirint fjordov, kanalov in otokov. Plovba ob ledeniku bo doživetje tišine, razsežnosti in nenavadnih barv. Ob ugodnih vremenskih razmerah bomo z ladje opazovali ledeniško čelo, plavajoče kose ledu in mogočno kuliso patagonskih gora. To bo eden tistih dni, ko bo narava govorila sama zase. Zvok pokanja ledu, hladni odtenki modre in bele bodo ustvarili občutek, da plujemo po enem zadnjih velikih robov sveta.

Dan bo namenjen plovbi skozi MAGELLANOVO OŽINO, enega najslavnejših naravnih morskih prehodov na svetu. Ožina ločuje južnoameriško celino od Ognjene zemlje in povezuje Atlantik s Tihim oceanom. Dolga je približno 560 kilometrov, njen tok pa se vije med otoki, polotoki, skalnatimi obalami in vetrovno patagonsko pokrajino. Ožina je dobila ime po portugalskem pomorščaku Ferdinandu Magellanu, ki je leta 1520 s špansko odpravo kot prvi evropski raziskovalec preplul ta prehod. Sprva ga je imenoval Estrecho de Todos los Santos, Ožina vseh svetih, saj je vanjo vplul 1. novembra, na dan vseh svetih. Šele kasneje se je uveljavilo ime Magellanova ožina. Pred odprtjem Panamskega prekopa leta 1914 je bila ožina ena najpomembnejših pomorskih poti med Atlantikom in Pacifikom. Za ladje je pomenila varnejšo, čeprav še vedno zahtevno alternativo burnemu Drakovemu prelivu pri rtu Horn. Tokovi, veter, megla in ozki prehodi so od pomorščakov zahtevali izjemno znanje, zato je plovba skozi Magellanovo ožino dolgo veljala za eno velikih preizkušenj južnih morij.

Z ladje bomo opazovali pokrajino, ki jo je oblikovalo počasno delovanje ledenikov: razčlenjene obale, zglajene skalne stene, temne gozdove in samotne prelive med Patagonijo in Ognjeno zemljo. To je prostor staroselskih ljudstev južnega Čila in Argentine, evropskih raziskovalcev, kitolovcev, kartografov in trgovskih ladij; obenem pa eden tistih delov sveta, kjer se še danes najbolj jasno občuti bližina skrajnega juga.

Ladja bo pristala v pristanišču PUNTA ARENAS, ki je bilo v preteklosti pomembna premogovna postaja za parnike na plovbi med Atlantskim in Tihim oceanom. Ladijski promet se je tam izredno povečal v času kalifornijske zlate mrzlice sredi 19. stol. Botrovala je hitremu razvoju mesta, ki je privabljalo številne priseljence. Poleg Čilencev tudi Hrvate, Irce, Škote, Špance in Portugalce. Takrat je mesto dobilo za Čile nenavadno severnoevropsko arhitekturo. Gospodarstvo pa je resnično zaživelo šele v zadnji četrtini 19. stol., ko je Patagonija dobila prve ovce z Malvinskih (Falklandskih) otokov. V času med leti 1890 in 1940 se je regija Magallanes prebila med najpomembnejše predele z intenzivno ovčjerejo na svetu.

Po izkrcanju se boste za doplačilo in ob ugodnih vremenskih razmerah vkrcali na ladjo, s katero boste odpluli do otoka MAGDALENA, ki leži sredi Magellanovega preliva. Lahko boste opazovali kolonijo magellanovih pingvinov, ki v tem času gnezdijo na obali otoka. Srečali bomo še kormorane, galebe in govnačke, če bo vreme dovolilo, pa tudi nekaj kolonij morskih slonov. Po vrnitvi v Punta Arenas bo sledil obisk zanimivega navtičnega muzeja, kjer bomo med drugim videli repliko ladje Nao Victoria. Prav s to ladjo je odprava Ferdinanda Magellana in Juana Sebastiána Elcana v 16. stoletju kot prva obplula svet. Obisk nas bo popeljal v čas velikih geografskih odkritij, ko so španski in portugalski navigatorji širili evropska obzorja, iskali nove prehode med oceani in spreminjali razumevanje sveta. Povratek na ladjo.

Plovba po BEAGLOVEM KANALU nas bo popeljala v enega najbolj slikovitih in zgodovinsko pomenljivih predelov Ognjene zemlje. Ozek morski prehod med otoki skrajnega juga je dobil ime po britanski ladji HMS Beagle, ki je v 19. stoletju raziskovala obale Južne Amerike. Prav odprave ladje Beagle, povezane tudi z Robertom FitzRoyem in Charlesom Darwinom, so pomembno prispevale k evropskemu poznavanju tega oddaljenega sveta fjordov, ledeniških dolin, vetrovnih prelazov in samotnih otokov. Med potjo bomo zapluli v argentinske vode. Po izkrcanju sledi ogled mesta USHUAIA. Središče argentinskega dela Ognjene zemlje leži na severni obali kanala Beagle. Redko poseljeni arhipelag, ki ga v španščini imenujejo Tierra del Fuego, je dobil svoje ime v 16. stoletju, ko so mornarji Magellanove ekspedicije začudeni opazovali obsežne kresove domorodcev na obali. Najjužnejše mesto na svetu leži med vznožjem gorske verige Andov in morjem. Iz Ushuaie se bomo za doplačilo z avtobusom podali v v Narodni park TIERRA DEL FUEGO, kjer bomo lahko uživali v pogledu na mogočne gorske vrhove v okolici. V parku, ki ga prekrivajo bujni gozdovi, se končuje 17.848 km dolga cesta Panamericana, ki povezuje Ushuaio z daljno Aljasko. Obiskali bomo tudi zaliv Ensenada, znan po najjužnejši poštni postaji na svetu, ter se ustavili ob jezeru Roca, ki sega proti meji s Čilom in ga obdajajo neskončni gozdovi ter mirna, skoraj nedotaknjena pokrajina. Izlet je namenjen doživetju narave Ognjene zemlje, sprehodom po najlepših razglednih točkah in občutku, da smo resnično na koncu sveta. Po ogledu sledi vrnitev v pristanišče in vkrcanje na ladjo.

Ta dan bo namenjen eni najbolj pričakovanih plovb celotnega križarjenja. Približali se bomo legendarnemu RTU HORN, skrajni južni točki čilskega arhipelaga Ognjene zemlje. Rt leži na otoku Hornos, približno na 56. vzporedniku južne geografske širine, tam, kjer se južno od Amerike odpira prostrani in pogosto nemirni Drakov preliv. To je kraj, kjer se stikata pomorski izročili Atlantika in Pacifika, obenem pa ena najznamenitejših točk v zgodovini svetovne plovbe. Ime je rt dobil po nizozemski odpravi, ki sta jo v začetku 17. stoletja vodila Willem Schouten in Jacob Le Maire. Leta 1616 sta obplula skrajni jug Amerike in novo odkrito točko poimenovala po nizozemskem mestu Hoorn. Pred odprtjem Panamskega prekopa je bila pot okoli rta Horn ena najzahtevnejših, a tudi najpomembnejših pomorskih poti med Evropo, Ameriko, Avstralijo in Azijo. Močni zahodni vetrovi, visoki valovi, hladni tokovi, megla so iz rta ustvarili skoraj mitološko preizkušnjo za jadralce in kasnejše pomorščake.

Plovba ob rtu Horn bo, če bodo vremenske razmere dopuščale, izjemno doživetje surove narave: strme obale, temne skale, odprto morje in občutek popolne oddaljenosti od naseljenega sveta. To ni kraj velikih mest ali pristanišč, temveč kraj narave, pomorske zgodovine in tišine skrajnega juga. Ob lepem vremenu bomo z ladje opazovali obrise otoka Hornos in razmišljali o generacijah pomorščakov, ki so prav tu merili svoje znanje, pogum in vzdržljivost. Rt Horn ni le geografska točka, temveč simbol konca sveta, meja med znanim in neznanim ter eden najmočnejših prizorov celotnega križarjenja po Patagoniji. Na tej točki se bo naša pt najbolj približala Antarktiki.

Ladja bo pristala v Stanleyju, majhni prestolnici Falklandskih otokov, v argentinskem prostoru znanih kot MALVINSKI OTOKI. Odmaknjeni arhipelag v južnem Atlantiku leži med Patagonijo in Antarktiko, v svetu hladnih vetrov, nizkega rastlinja, šotnih tal, travnatih obal in izjemno bogatega živalskega sveta. Zaradi strateške lege na pomorskih poteh južnega Atlantika so bili otoki stoletja povezani z raziskovalci, kitolovci, trgovskimi ladjami in plovbo okoli rta Horn.

STANLEY s pisanimi hišami, anglikansko stolnico, starimi pristaniškimi zgradbami in izrazito britanskim značajem deluje skoraj nenavadno sredi te surove južnoatlantske pokrajine. Prav kontrast med urejenim mestecem, samotnimi zalivi in kolonijami morskih ptic daje Falklandskim otokom njihov poseben, nekoliko oddaljen in skoraj literaren značaj. Iz pristanišča se bomo odpravili na raziskovanje okolice Stanleyja. Najprej se bomo ustavili pri znameniti razbitini ladje Lady Elizabeth, ki je po neurju leta 1936 obtičala v zalivu in danes velja za eno najbolj prepoznavnih podob otoka. Njena zarjavela silhueta med morjem in nizkim obzorjem lepo prikliče zgodbe dolgih plovb, brodolomov in zahtevnih južnih morskih poti. Pot bomo nadaljevali do zaliva Gypsy Cove, kjer bomo ob slikovitih plažah in razgledih na pristanišče opazovali magellanove pingvine. Nato se bomo odpeljali do zaliva Yorke, kjer živijo kolonije gentoo pingvinov, občasno pa se jim pridružijo tudi kraljevi pingvini. Sprehod čez sipine bo potekal z varne in spoštljive razdalje, da bomo živali opazovali v naravnem okolju, brez poseganja v njihov prostor. Sledi obisk svetilnika Cape Pembroke, najbolj vzhodne točke otoka Stanley, kjer se ob lepem vremenu odpirajo široki razgledi na južni Atlantik, ob obali pa je mogoče opaziti tudi tjulnje ali kite.

Po odhodu z MALVINOV oziroma FALKLANDSKIH otokov bo ladja nadaljevala plovbo proti severozahodu, čez prostrane vode južnega Atlantika. Za nami bo ostal odmaknjeni svet vetrovnih otoških obal, pingvinov, nizkega rastlinja in pomorske zgodovine, pred nami pa se bo postopoma odpirala pot proti urugvajski obali in širokemu ustju reke Río de la Plata. Ta del plovbe lepo pokaže spremembo značaja potovanja: od surovega, skoraj subantarktičnega sveta Patagonije in Malvinov (Falklandskih otokov) proti mehkejšemu, bolj naseljenemu prostoru južnoameriškega Atlantika. Pluli bomo čez območje, kjer se stikajo hladnejši tokovi južnih morij in toplejši vplivi severnejših širin, kar ustvarja bogato morsko okolje. Ob ugodnih razmerah bomo s palube lahko opazovali morske ptice, ki spremljajo ladjo, ter neskončno širino oceana, ki je stoletja oblikovala poti raziskovalcev, kitolovcev, trgovskih ladij in priseljencev. Čas, ki ga bomo preživeli  na morju bo namenjen počitku po intenzivnih doživetjih Patagonije in Falklandskih otokov. To bo čas za počasnejše opazovanje oceana, za predavanja, branje, sprehode po palubi ali razvajanje na ladji. V elegantnem vzdušju ladje Nieuw Amsterdam bomo lahko uživali v dobri kulinariki, panoramskih salonih in mirnem ritmu plovbe, medtem ko se bomo približevali naslednjemu poglavju poti, južnoatlantskemu Montevideu.

Po izkrcanju se bomo za doplačilo odpravili na ogled Montevidea, urugvajske prestolnice ob širokem izlivu Río de la Plata. Mesto nas bo navdušilo zaradi lepo ohranjenega starega jedre, reprezentančnih trgov, razglednih točk, zelenih avenij in sproščenega življenja. Ogled bomo začeli v Ciudad Vieji, starem mestnem jedru, kjer se kolonialna arhitektura, mestne palače, galerije in kavarne prepletajo z utripom pristanišča. Sprehodili se bomo do Trga neodvisnosti, osrednjega prostora urugvajske zgodovine, ki ga zaznamujejo spomenik narodnemu junaku Artigasu, mogočna palača Salvo in prehod med starim in novejšim delom mesta. Pot bomo nadaljevali po glavni mestni aveniji 18 de Julio, kjer se kaže vsakdanji ritem Montevidea, nato pa se bomo povzpeli na panoramsko razgledno točko, od koder se odpre lep pogled na mesto, pristanišče in obalo. Ustavili se bomo tudi pri Palacio Legislativo, eni najimenitnejših stavb v Urugvaju in pomembnem simbolu državnosti.

Sledi obisk Mercado Agrícola de Montevideo, živahne mestne tržnice v značilni železni konstrukciji, kjer bomo imeli nekaj časa za okušanje lokalnih dobrot in sproščen postanek. Pot bomo nadaljevali skozi Parque Batlle, enega večjih zelenih predelov mesta, ter proti obali, kjer Montevideo pokaže svojo najbolj sproščeno podobo.

Ustavili se bomo na Playa Pocitos, priljubljeni mestni plaži, in se zapeljali po znameniti Rambli Presidente Wilson, obalni promenadi, kjer domačini hodijo na sprehode, pijejo čaj mate in uživajo v pogledu na Río de la Plata. Za konec se bomo ustavili še pri Mercado del Puerto, znamenitem gastronomskem prostoru ob pristanišču, kjer je mogoče začutiti kulinarični značaj mesta, posebej tradicionalne jedi, ki vsebujejo mesa z žara. Po ogledu sledi povratek v pristanišče in vkrcanje na ladjo.

Prihod v Buenos Aires, elegantno argentinsko prestolnico, ki slovi po tangu, širokih avenijah, evropski arhitekturi in izjemni kulinariki. Za doplačilo se bomo zapeljali mimo Avenide de Mayo in znamenite kavarne Café Tortoni, ikoničnega zbirališča, kjer so skozi desetletja zahajali številni argentinski književniki in umetniki, med njimi tudi Jorge Luis Borges. Sprehodili se bomo po Avenidi 9 de Julio, najširši mestni aveniji na svetu, do Plaza de Mayo, ki velja za osrednji trg v prestolnici, in nato do stare mestne hiše Cabildo, legendarne vladne palače Casa Rosada, ki je zaslovela v času Evite Peron. Videli bomo tudi katedralo, v kateri je petnajst let kot kardinal služboval nekdanji papež Frančišek.  Prvi dan v argentinski metropoli bomo zaključili z kulinarično večerjo ob predstavi tanga v živahni četrti San Telmo (doplačilo). Vrnitev na ladjo in zadnja nočitev.

 

Po zajtrku izkrcanje z ladje in nadaljevanje ogledov v Buenos Airesu. Zapeljali se bomo mimo gledališča Teatro Colón, ene najimenitnejših opernih hiš Južne Amerike. Nadaljevanje proti zgodovinskemu središču z Plaza de Mayo, predsedniško palačo Casa Rosada in katedralo. Obiskali bomo tudi slikovito četrt La Boca z znamenito ulico Caminito, pisanimi fasadami, uličnimi umetniki in izrazitim pristaniškim značajem. Za ljubitelje nogometa bo zanimiv pogled proti stadionu La Bombonera, ikoničnemu domu Boca Juniors. Po ogledu prevoz na letališče in polet proti Evropi. Z letališča Marco Polo nas čaka še prevoz do Ljubljane, kjer bomo sklenili naše potovanje.