Že Wagner je v Nibelunškem prstanu slavil moč in bogastvo stare Burgundije. Osrednja lega te francoske dežele in bogastvo njene zemlje sta botrovali nastanku mogočne države, ki je na svojem vrhuncu predstavljala središče evropske kulture in viteških idealov, zbranih okoli bajeslovnega reda Zlatega runa. Bleščeči ostanki preteklih dni, kamor sodijo predvsem srednjeveške katedrale in slikovita mesteca, kulinarične mojstrovine ter slovita burgundska vina še danes poskrbijo, da ob besedi Burgundija zaigra srce vsakemu ljubitelju umetnosti in drugih življenjskih radosti.
Zgodaj zjutraj odhod iz Ljubljane in vožnja mimo Beljaka, Münchna in Stuttgarta do mesta FREIBURG IM BREISGAU na robu Schwarzwalda, ki upravičeno velja za eno najlepših nemških zgodovinskih mest. Sprehod po ulicah Freiburga odkrije celo vrsto starih, povečini še srednjeveških arhitektur, meščanskih hiš z znamenitimi pomoli na vogalih, stari rotovž in ohranjene stolpe z mestnimi vrati. Nad vsem se smelo dviga zvonik nekdanje mestne župnijske cerkve, danes katedrale, ene najimenitnejših gotskih stavb v Nemčiji. Monumentalna arhitektura je ohranila ne le vrsto umetnin, kot je oltar slikarja Baldunga Griena, marveč tudi slikana okna, kar je precejšnja redkost. Po zaključenih ogledih bomo nekaj časa namenili še raziskovanju živahnega mestnega središča. Vožnja do hotela, večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo zapustili Nemčijo in preko južnega dela francoske regije Alzacije ter Franche-Comtéja okoli poldneva prispeli v eno izmed historično najpomembnejših burgundskih mest BEAUNE. Tu je dal sredi 15. stoletja kancler Nicolas Rolin postaviti hospic Hôtel-Dieu, ki predstavlja vrhunec burgundske gotike. Zgradba z od daleč razpoznavno večbarvno streho hrani v notranjosti sloviti oltar s Poslednjo sodbo, ki jo je ustvaril flamski slikar Rogier van der Weyden. Po krajšem sprehodu po mestnem središču in opoldanskem odmoru nadaljujemo pot do mesteca AUTUN. Nekdaj pomembno antično mesto rimske province Galije je v visokem srednjem veku dobilo mogočno romansko stolnico Saint Lazare z bogatim kiparskim okrasom na portalu. Vožnja do hotela v bližini Dijona. Namestitev, večerja in nočitev.
Dan bomo v celoti posvetili glavnemu mestu in historičnemu središču Burgundije DIJONU. Oglede bomo začeli na sprehodu po izjemno slikovitem mestnem jedru, ki se ponaša s starimi hišami in cerkvami. Med slednjimi izstopajo bazilika Saint-Bénigne, z znamenito kripto, gotsko-renesančna cerkev Saint Michel in cerkev Nôtre-Dame, ki sodi med najstarejše zgradbe burgundske gotike. Sledi obisk mogočne vojvodske palače (Palais des Ducs), ki v notranjščini hrani zaklad umetnin. Med njimi izstopajo tiste, ki so v 15. stoletju nastale na burgundskem dvoru. Mednje sodijo tudi razkošni nagrobniki burgundskih vojvod, ki so jih v palačo prenesli iz porušene kartuzije Champmol. Ostanke kartuzije, ki se ponaša z nekaj imenitnimi deli kiparja Slutra, si bomo ogledali pozno popoldne. Povratek v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo zapustili Dijon in pot nadaljevali proti severu. Opatija FONTENAY, ki jo bomo najprej obiskali, je najstarejši ohranjeni cistercijanski samostan, saj je večina zgradb v njegovem kompleksu nastala že okoli leta 1140. Samostan je ustanovil sam sv. Bernard in je od vseh najbližje idealni podobi cistercijanskih samostanov. Dvorec ANCY- LE-FRANC velja za eno najlepših renesančno zasnovanih arhitektur na francoskem podeželju, katere avtor naj bi bil Sébastiano Serlio. Elegantno zasnovo dopolnjujejo dela slikarjev šole iz Fontainebleauja. Nadaljevanje poti proti zahodu, kjer si bomo v mestu AUXERRE ogledali stolnico. Čeprav je bilo kiparsko okrasje v njej zelo poškodovano med francosko revolucijo, je katedrala še vedno ena najlepših v Franciji. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku odhod v VÉZELAY. Tu si bomo ogledali slovito baziliko Sainte-Marie-Madeleine, ki velja za vrhunec francoske romanske arhitekture. Njeno troladijsko notranjščino krasijo umetelno izklesani reliefi in kapiteli. Nadaljevanje poti do slikovitega mesteca SEMUR-EN-AUXOIS, ki se je razvilo ob trdnjavi nad okljuko reke Armançon. Med sprehodom v opoldanskem odmoru bomo raziskali zavite ulice očarljivega mesta.Vožnja proti jugu in skozi vinorodno pokrajino v zaledju Macona do mesta TOURNUS, ki se ponaša z najstarejšo romansko baziliko v Franciji posvečeno sv. Filibertu, ki je v celoti nastala do 11. stoletja. Sledita postanek in degustacija vin v mestecu CHARDONNAY, domovini slovite sorte vinske trte in istoimenskega vina, ki velja za eno najbolj razširjenih na svetu. Vožnja do hotela. Namestitev, večerja in nočitev.
Po zajtrku se bomo najprej napotili do mesta PARAY-LE-MONIAL, ki slovi po izjemno lepi nekdanji samostanski romanski cerkvi. Sledi ogled skromnih ostankov nekdaj najpomembnejšega samostana v Evropi v mestu CLUNY. Popoldne prihod v BOURG-EN-BRESSE in obisk samostana Brou, ki velja za vrhunec plamenaste gotike. Notranjščino krasijo sijajni vitraži in nagrobniki članov savojske vladarske hiše. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev. Po zajtrku nas bo pot vodila skozi enega najdaljših predorov v Evropi do MONZE. Tam si bomo ogledali gotsko stolnico, kjer hranijo znamenito langobardsko "železno krono" iz 8. stoletja, s katero so bili kronani številni pomembni vladarji od Karla Velikega do Napoleona. Nadaljevanje poti po Padski nižini mimo Verone in Benetk. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
Zgodaj zjutraj odhod iz Ljubljane in vožnja mimo Beljaka, Münchna in Stuttgarta do mesta FREIBURG IM BREISGAU na robu Schwarzwalda, ki upravičeno velja za eno najlepših nemških zgodovinskih mest. Sprehod po ulicah Freiburga odkrije celo vrsto starih, povečini še srednjeveških arhitektur, meščanskih hiš z znamenitimi pomoli na vogalih, stari rotovž in ohranjene stolpe z mestnimi vrati. Nad vsem se smelo dviga zvonik nekdanje mestne župnijske cerkve, danes katedrale, ene najimenitnejših gotskih stavb v Nemčiji. Monumentalna arhitektura je ohranila ne le vrsto umetnin, kot je oltar slikarja Baldunga Griena, marveč tudi slikana okna, kar je precejšnja redkost. Po zaključenih ogledih bomo nekaj časa namenili še raziskovanju živahnega mestnega središča. Vožnja do hotela, večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo zapustili Nemčijo in preko južnega dela francoske regije Alzacije ter Franche-Comtéja okoli poldneva prispeli v eno izmed historično najpomembnejših burgundskih mest BEAUNE. Tu je dal sredi 15. stoletja kancler Nicolas Rolin postaviti hospic Hôtel-Dieu, ki predstavlja vrhunec burgundske gotike. Zgradba z od daleč razpoznavno večbarvno streho hrani v notranjosti sloviti oltar s Poslednjo sodbo, ki jo je ustvaril flamski slikar Rogier van der Weyden. Po krajšem sprehodu po mestnem središču in opoldanskem odmoru nadaljujemo pot do mesteca AUTUN. Nekdaj pomembno antično mesto rimske province Galije je v visokem srednjem veku dobilo mogočno romansko stolnico Saint Lazare z bogatim kiparskim okrasom na portalu. Vožnja do hotela v bližini Dijona. Namestitev, večerja in nočitev.
Dan bomo v celoti posvetili glavnemu mestu in historičnemu središču Burgundije DIJONU. Oglede bomo začeli na sprehodu po izjemno slikovitem mestnem jedru, ki se ponaša s starimi hišami in cerkvami. Med slednjimi izstopajo bazilika Saint-Bénigne, z znamenito kripto, gotsko-renesančna cerkev Saint Michel in cerkev Nôtre-Dame, ki sodi med najstarejše zgradbe burgundske gotike. Sledi obisk mogočne vojvodske palače (Palais des Ducs), ki v notranjščini hrani zaklad umetnin. Med njimi izstopajo tiste, ki so v 15. stoletju nastale na burgundskem dvoru. Mednje sodijo tudi razkošni nagrobniki burgundskih vojvod, ki so jih v palačo prenesli iz porušene kartuzije Champmol. Ostanke kartuzije, ki se ponaša z nekaj imenitnimi deli kiparja Slutra, si bomo ogledali pozno popoldne. Povratek v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku bomo zapustili Dijon in pot nadaljevali proti severu. Opatija FONTENAY, ki jo bomo najprej obiskali, je najstarejši ohranjeni cistercijanski samostan, saj je večina zgradb v njegovem kompleksu nastala že okoli leta 1140. Samostan je ustanovil sam sv. Bernard in je od vseh najbližje idealni podobi cistercijanskih samostanov. Dvorec ANCY- LE-FRANC velja za eno najlepših renesančno zasnovanih arhitektur na francoskem podeželju, katere avtor naj bi bil Sébastiano Serlio. Elegantno zasnovo dopolnjujejo dela slikarjev šole iz Fontainebleauja. Nadaljevanje poti proti zahodu, kjer si bomo v mestu AUXERRE ogledali stolnico. Čeprav je bilo kiparsko okrasje v njej zelo poškodovano med francosko revolucijo, je katedrala še vedno ena najlepših v Franciji. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku odhod v VÉZELAY. Tu si bomo ogledali slovito baziliko Sainte-Marie-Madeleine, ki velja za vrhunec francoske romanske arhitekture. Njeno troladijsko notranjščino krasijo umetelno izklesani reliefi in kapiteli. Nadaljevanje poti do slikovitega mesteca SEMUR-EN-AUXOIS, ki se je razvilo ob trdnjavi nad okljuko reke Armançon. Med sprehodom v opoldanskem odmoru bomo raziskali zavite ulice očarljivega mesta.Vožnja proti jugu in skozi vinorodno pokrajino v zaledju Macona do mesta TOURNUS, ki se ponaša z najstarejšo romansko baziliko v Franciji posvečeno sv. Filibertu, ki je v celoti nastala do 11. stoletja. Sledita postanek in degustacija vin v mestecu CHARDONNAY, domovini slovite sorte vinske trte in istoimenskega vina, ki velja za eno najbolj razširjenih na svetu. Vožnja do hotela. Namestitev, večerja in nočitev.
Po zajtrku se bomo najprej napotili do mesta PARAY-LE-MONIAL, ki slovi po izjemno lepi nekdanji samostanski romanski cerkvi. Sledi ogled skromnih ostankov nekdaj najpomembnejšega samostana v Evropi v mestu CLUNY. Popoldne prihod v BOURG-EN-BRESSE in obisk samostana Brou, ki velja za vrhunec plamenaste gotike. Notranjščino krasijo sijajni vitraži in nagrobniki članov savojske vladarske hiše. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev. Po zajtrku nas bo pot vodila skozi enega najdaljših predorov v Evropi do MONZE. Tam si bomo ogledali gotsko stolnico, kjer hranijo znamenito langobardsko "železno krono" iz 8. stoletja, s katero so bili kronani številni pomembni vladarji od Karla Velikega do Napoleona. Nadaljevanje poti po Padski nižini mimo Verone in Benetk. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
