Že Wagner je v Nibelunškem prstanu slavil moč in bogastvo stare Burgundije. Osrednja lega te francoske dežele in bogastvo njene zemlje sta botrovali nastanku mogočne srednjeveške države, ki je na svojem vrhuncu predstavljala središče evropske kulture in viteških idealov, zbranih okoli bajeslovnega reda Zlatega runa. Bleščeči ostanki preteklih dni, kamor sodijo predvsem srednjeveške katedrale, samostani in slikovita mesteca, kulinarične mojstrovine ter slovita burgundska vina še danes poskrbijo, da ob besedi Burgundija zaigra srce vsakemu ljubitelju umetnosti in drugih življenjskih radosti.
Pozno popoldne zbor potnikov na brniškem letališču in let proti Parizu. Vožnja do hotela v bližini, namestitev in nočitev (ta dan zaradi poznega prihoda ni večerje). Naslednji dan nas po zajtrku čaka vožnja proti jugu, okrog Fontainebleaujskega gozda in naprej proti Burgundiji. Tu vstopimo v povsem drugačno Francijo kot v okolici Pariza: začenja se nekdaj precej redko poseljeno območje, ki je veljalo celo za divjega. Tu so v srednjem veku v samoti nastali pomembni samostani in naš prvi ogled bo namenjan enemu od njih. Obiskali bomo cistercijansko opatijo Pontigny, kjer se je sicer od celotnega samostanskega sklopa ohranila le mogočna cerkev, ki ima dimenzije katedrale oblikovane v najzgodnejšem obdobju gotike. Le nekaj kilometrov stran se nad reko Yonne pne srednjeveški Auxerre, kjer si bomo med sprehodom po slikovitem mestu ogledali stolnico sv. Štefana. Čeprav je bilo kiparsko okrasje v njej zelo poškodovano med francosko revolucijo, je katedrala še vedno ena najlepših v Franciji. Malo naprej proti jugu se nahaja eno najbolj očarljivih in religiozno pomembnih zgodovinskih mestec v Burgundiji: Vezelay. Tu si bomo ogledali veličastno baziliko Sainte-Marie-Madeleine, ki velja za vrhunec francoske romanske arhitekture v Franciji. V 11. stoletju je veljalo, da opatija hrani relikvije Marije Magdalene, kar je sprožilo množično romarsko gibanje. Vožnja do hotela. Večerja in nočitev.
Zjutraj bomo pot nadaljevali proti vzhodu in se najprej ustavili v mestecu Tonnerre, kjer bomo postali ob slavnem vodnjaku Fosse Dionne. Sledi obisk enega najslavnejših aristokratskih domovanj v Burgundiji, dvorca Ancy-le-Franc, ki velja za eno najlepših renesančno zasnovanih arhitektur na francoskem podeželju, avtor pa naj bi bil slavni Sébastiano Serlio. Elegantno zasnovo celote dopolnjujejo dela slikarjev šole iz Fontainebleauja. Nadaljevanje poti do slikovitega mesteca Semur-en-Auxois, ki se je razvilo ob trdnjavi nad okljuko reke Armançon. Med sprehodom v opoldanskem odmoru bomo raziskali zavite ulice očarljivega mesta. Popoldne obiščemo opatijo Fontenay, ki velja za najstarejši danes ohranjeni cistercijanski samostan, saj je večina zgradb v njegovem kompleksu nastala že okoli leta 1140. Samostan je ustanovil sam sv. Bernard in je od vseh najbližje idealni podobi cistercijanskih samostanov. Vožnja proti Dijonu. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Dan bomo v celoti posvetili glavnemu mestu in historičnemu središču Burgundije Dijonu. Oglede bomo začeli s sprehodom po izjemno slikovitem mestnem jedru, ki se ponaša s starimi hišami in cerkvami. Med slednjimi izstopajo bazilika Saint-Bénigne, z znamenito kripto, gotsko-renesančna cerkev Saint Michel in cerkev Nôtre-Dame, ki sodi med najstarejše zgradbe burgundske gotike. Obiskali bomo tudi Musée Rude posvečen kiparju Françoisu Rudu, ki je izdelal skulpture na pariškem Slavoloku zmage. Sledi obisk mogočne vojvodske palače (Palais des Ducs), ki v notranjščini hrani prave umetniške zaklade. Med njimi izstopajo tiste, ki so v 15. stoletju nastale na burgundskem dvoru - mednje sodijo tudi razkošni nagrobniki burgundskih vojvod, ki so jih v palačo prenesli iz porušene kartuzije Champmol. Ostanke kartuzije, ki se ponaša z nekaj imenitnimi deli slovitega poznogotskega kiparja Slutra, si bomo ogledali pozno popoldne. Povratek v hotelu. Večerja in nočitev.
Prvi obisk tega dne bo namenjen enemu izmed zgodovinsko najpomembnejših burgundskih krajev, mestu Beaune. Tu je dal sredi 15. stoletja sloviti kancler Nicolas Rolin postaviti hospic Hôtel-Dieu, ki brez dvoma predstavlja vrhunec burgundske gotike. Zgradba z od daleč razpoznavno večbarvno streho hrani v notranjosti sloviti oltar s poslednjo sodbo, ki ga je naslikal flamski slikar Rogier van der Weyden. Po krajšem sprehodu po mestnem središču bomo pot nadaljevali do mesteca Autun. Nekdaj pomembno antično mesto rimske province Galije je v visokem srednjem veku dobilo veličastna romansko stolnico Saint Lazare, ki velja za eno najpomembnejših romanskih arhitektur v arhitekturno že tako izjemno bogati Burgundiji. Poleg mogočne arhitekturne zasnove stolnica slovi po izjemno bogatem kiparskem okrasu, ki naj bi bil delo kiparja Gislebertusa. Zadnji obisk tega dne bo v mestu Paray-le-Monial, ki v verskem smislu slovi po redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque, v umetnostnem smislu pa po izjemno lepi nekdanji samostanski romanski baziliki Srca Jezusovega iz 12. stoletja, ki velja za manjšo različico cerkve v sloviti opatiji Cluny. Vožnja do hotela in namestitev. Večerja in nočitev.
Zjutraj bomo najprej v mestu Cluny obiskali slavne, a precej skromne ostanke nekdaj najpomembnejšega samostana ne le v Burgundiji in Franciji, marveč v celotni Evropi. Samostan s cerkvijo je bil svojevrsten primer vrhunske romanske arhitekture, cerkev pa vse do gradnje bazilike sv. Petra v Rimu največja krščanska cerkev na svetu. A sledila je žalostna usoda: samostan je bil s francosko revolucijo razpuščen in spremenjen v kamnolom. Nedaleč stran bomo obiskali čudovit renesančni dvorec Château de Cormatin iz zgodnjega 17. stoletja, ki slovi po razkošnih prostorih iz obdobja Ludvika XIII. Popoldne prihod v Bourg-en-Bresse in obisk samostana Brou, ki velja za vrhunec plamenaste gotike in eno največjih arhitekturnih umetnin pozne gotske umetnosti v Franciji. Samostan je dala zgraditi Marjeta Avstrijska po prezgodnji smrti svojega moža Filiberta II. Savojskega kot večni spomenik njune ljubezni. Notranjščino krasijo sijajni vitraži in nagrobniki članov savojske vladarske hiše. Vožnja proti vzhodu in Alpam. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku nas bo pot vodila skozi znameniti predor Mont Blanc pod istoimenskim najvišjim vrhom Evrope. 11,6 kilometra dolg cestni predor pod goro Mont Blanc povezuje kraj Chamonix v Franciji s Courmayeurjem v Italiji in predstavlja eno ključnih prometnih žil med severno in južno Evropo. Na poti preko severne Italije se bomo ustavili v lombardijskem mestu Monza severno od Milana. Čeprav je mesto danes "v senci" lombardijske prestolnice pa ima bogato zgodovino, ki sega nazaj vsaj do Langobardov in njihove kraljice Teodeline. Ogledali si bomo glavni trg s stolnico sv. Janeza Krstnika, ki je osrednji umetnostni spomenik v mestu. Največji zaklad cerkve je slovita železna krona (Corona Ferrea), ki sodi med najstarejše regalije v Evropi in so jo skozi zgodovino nosili številni evropski vladarji, vključno s Karlom Velikim in Napoleonom. Nadaljevanje poti po Padski nižini mimo Verone in Benetk. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
Pozno popoldne zbor potnikov na brniškem letališču in let proti Parizu. Vožnja do hotela v bližini, namestitev in nočitev (ta dan zaradi poznega prihoda ni večerje). Naslednji dan nas po zajtrku čaka vožnja proti jugu, okrog Fontainebleaujskega gozda in naprej proti Burgundiji. Tu vstopimo v povsem drugačno Francijo kot v okolici Pariza: začenja se nekdaj precej redko poseljeno območje, ki je veljalo celo za divjega. Tu so v srednjem veku v samoti nastali pomembni samostani in naš prvi ogled bo namenjan enemu od njih. Obiskali bomo cistercijansko opatijo Pontigny, kjer se je sicer od celotnega samostanskega sklopa ohranila le mogočna cerkev, ki ima dimenzije katedrale oblikovane v najzgodnejšem obdobju gotike. Le nekaj kilometrov stran se nad reko Yonne pne srednjeveški Auxerre, kjer si bomo med sprehodom po slikovitem mestu ogledali stolnico sv. Štefana. Čeprav je bilo kiparsko okrasje v njej zelo poškodovano med francosko revolucijo, je katedrala še vedno ena najlepših v Franciji. Malo naprej proti jugu se nahaja eno najbolj očarljivih in religiozno pomembnih zgodovinskih mestec v Burgundiji: Vezelay. Tu si bomo ogledali veličastno baziliko Sainte-Marie-Madeleine, ki velja za vrhunec francoske romanske arhitekture v Franciji. V 11. stoletju je veljalo, da opatija hrani relikvije Marije Magdalene, kar je sprožilo množično romarsko gibanje. Vožnja do hotela. Večerja in nočitev.
Zjutraj bomo pot nadaljevali proti vzhodu in se najprej ustavili v mestecu Tonnerre, kjer bomo postali ob slavnem vodnjaku Fosse Dionne. Sledi obisk enega najslavnejših aristokratskih domovanj v Burgundiji, dvorca Ancy-le-Franc, ki velja za eno najlepših renesančno zasnovanih arhitektur na francoskem podeželju, avtor pa naj bi bil slavni Sébastiano Serlio. Elegantno zasnovo celote dopolnjujejo dela slikarjev šole iz Fontainebleauja. Nadaljevanje poti do slikovitega mesteca Semur-en-Auxois, ki se je razvilo ob trdnjavi nad okljuko reke Armançon. Med sprehodom v opoldanskem odmoru bomo raziskali zavite ulice očarljivega mesta. Popoldne obiščemo opatijo Fontenay, ki velja za najstarejši danes ohranjeni cistercijanski samostan, saj je večina zgradb v njegovem kompleksu nastala že okoli leta 1140. Samostan je ustanovil sam sv. Bernard in je od vseh najbližje idealni podobi cistercijanskih samostanov. Vožnja proti Dijonu. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Dan bomo v celoti posvetili glavnemu mestu in historičnemu središču Burgundije Dijonu. Oglede bomo začeli s sprehodom po izjemno slikovitem mestnem jedru, ki se ponaša s starimi hišami in cerkvami. Med slednjimi izstopajo bazilika Saint-Bénigne, z znamenito kripto, gotsko-renesančna cerkev Saint Michel in cerkev Nôtre-Dame, ki sodi med najstarejše zgradbe burgundske gotike. Obiskali bomo tudi Musée Rude posvečen kiparju Françoisu Rudu, ki je izdelal skulpture na pariškem Slavoloku zmage. Sledi obisk mogočne vojvodske palače (Palais des Ducs), ki v notranjščini hrani prave umetniške zaklade. Med njimi izstopajo tiste, ki so v 15. stoletju nastale na burgundskem dvoru - mednje sodijo tudi razkošni nagrobniki burgundskih vojvod, ki so jih v palačo prenesli iz porušene kartuzije Champmol. Ostanke kartuzije, ki se ponaša z nekaj imenitnimi deli slovitega poznogotskega kiparja Slutra, si bomo ogledali pozno popoldne. Povratek v hotelu. Večerja in nočitev.
Prvi obisk tega dne bo namenjen enemu izmed zgodovinsko najpomembnejših burgundskih krajev, mestu Beaune. Tu je dal sredi 15. stoletja sloviti kancler Nicolas Rolin postaviti hospic Hôtel-Dieu, ki brez dvoma predstavlja vrhunec burgundske gotike. Zgradba z od daleč razpoznavno večbarvno streho hrani v notranjosti sloviti oltar s poslednjo sodbo, ki ga je naslikal flamski slikar Rogier van der Weyden. Po krajšem sprehodu po mestnem središču bomo pot nadaljevali do mesteca Autun. Nekdaj pomembno antično mesto rimske province Galije je v visokem srednjem veku dobilo veličastna romansko stolnico Saint Lazare, ki velja za eno najpomembnejših romanskih arhitektur v arhitekturno že tako izjemno bogati Burgundiji. Poleg mogočne arhitekturne zasnove stolnica slovi po izjemno bogatem kiparskem okrasu, ki naj bi bil delo kiparja Gislebertusa. Zadnji obisk tega dne bo v mestu Paray-le-Monial, ki v verskem smislu slovi po redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque, v umetnostnem smislu pa po izjemno lepi nekdanji samostanski romanski baziliki Srca Jezusovega iz 12. stoletja, ki velja za manjšo različico cerkve v sloviti opatiji Cluny. Vožnja do hotela in namestitev. Večerja in nočitev.
Zjutraj bomo najprej v mestu Cluny obiskali slavne, a precej skromne ostanke nekdaj najpomembnejšega samostana ne le v Burgundiji in Franciji, marveč v celotni Evropi. Samostan s cerkvijo je bil svojevrsten primer vrhunske romanske arhitekture, cerkev pa vse do gradnje bazilike sv. Petra v Rimu največja krščanska cerkev na svetu. A sledila je žalostna usoda: samostan je bil s francosko revolucijo razpuščen in spremenjen v kamnolom. Nedaleč stran bomo obiskali čudovit renesančni dvorec Château de Cormatin iz zgodnjega 17. stoletja, ki slovi po razkošnih prostorih iz obdobja Ludvika XIII. Popoldne prihod v Bourg-en-Bresse in obisk samostana Brou, ki velja za vrhunec plamenaste gotike in eno največjih arhitekturnih umetnin pozne gotske umetnosti v Franciji. Samostan je dala zgraditi Marjeta Avstrijska po prezgodnji smrti svojega moža Filiberta II. Savojskega kot večni spomenik njune ljubezni. Notranjščino krasijo sijajni vitraži in nagrobniki članov savojske vladarske hiše. Vožnja proti vzhodu in Alpam. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Po zajtrku nas bo pot vodila skozi znameniti predor Mont Blanc pod istoimenskim najvišjim vrhom Evrope. 11,6 kilometra dolg cestni predor pod goro Mont Blanc povezuje kraj Chamonix v Franciji s Courmayeurjem v Italiji in predstavlja eno ključnih prometnih žil med severno in južno Evropo. Na poti preko severne Italije se bomo ustavili v lombardijskem mestu Monza severno od Milana. Čeprav je mesto danes "v senci" lombardijske prestolnice pa ima bogato zgodovino, ki sega nazaj vsaj do Langobardov in njihove kraljice Teodeline. Ogledali si bomo glavni trg s stolnico sv. Janeza Krstnika, ki je osrednji umetnostni spomenik v mestu. Največji zaklad cerkve je slovita železna krona (Corona Ferrea), ki sodi med najstarejše regalije v Evropi in so jo skozi zgodovino nosili številni evropski vladarji, vključno s Karlom Velikim in Napoleonom. Nadaljevanje poti po Padski nižini mimo Verone in Benetk. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
Predviden urnik leta (let iz Ljubljane)
6. maj: Ljubljana - Pariz (letališče Orly) 20:55 - 22:50
