Čeprav so slovenske pokrajine skozi stoletja srednjeveške in novodobne zgodovine sicer malodane vselej ostajale nekje na robu velikega zgodovinskega in umetnostnega razvoja, pa ta pozicija onstran hrupnega in slavnega dogajanja v velikih kulturnih centrih nikakor ne pomeni zatišja v ustvarjanju. O tem lepo pričajo številni zanimivi pomniki preteklosti. Predvsem umetnostni spomeniki s svojimi posebnostmi našo deželo jasno postavljajo ob bok sosednjim in odpirajo zanimiva vprašanja povezanosti razvoja v širšem območju med Alpami in Jadranom. Ogledom izbranih umetnostnih zakladov smo na naših ekskurzijah po Sloveniji dodali tudi spoznavanje naravne in tehnične dediščine ter kulinaričnih in enoloških značilnosti.
Zjutraj se bomo čez Trojane napotili proti Štajerski in se najprej ustavili v nekdanjem knežjem mestu CELJE, ki je v poznem srednjem veku vsled ambiciozne rodbine Celjskih postalo pomembno kulturno središče. S Celjskimi grofi je povezana vrsta spomenikov širom po Štajerski, v samem Celju pa je to predvsem opatijska cerkev sv. Daniela s tamkajšnjo kapelo Žalostne matere božje. Ob freskah v kapeli izstopajo zanimive figuralne konzole, biser arhitekturne plastike iz časa okoli leta 1400 z zanimivo ikonografijo. V ozki dolini sv. Janeza je skrit kartuzijanski samostan ŽIČE, ki ni zgolj sijajen arhitekturni, marveč tudi zgodovinski spomenik, čeprav se je ohranil le del nekdanjega kompleksa. Samostan je odigral pomembno vlogo tudi v verski krizi poznega srednjega veka in je bil nekaj časa celo sedež generalnega priorja kartuzijanskega reda. V skladu z redovnimi pravili je bil razdeljen na dva dela, zgornjega za menihe in spodnjega za laike. Ogledali si bomo zgornjo, samostansko cerkev z ostanki celic kontemplativnih menihov kot tudi zunanjščino spodnje cerkve v Špitaliču. Ta je po razpustitvi samostana preživela kot župnijska cerkev in je ena najzgodnejših ohranjenih gotskih arhitektur v celotnem vzhodnoalpskem prostoru. Na PTUJU, enem od kulturnih središč srednjega veka pri nas, si bomo ob sprehodu skozi mesto ogledali rekonstruirano minoritsko cerkev in proštijsko cerkev sv. Jurija, izvorno romansko arhitekturo, ki je pozneje gotsko prezidana in povečana dobila bogato umetniško opremo. Posebej izstopa poznogotski oltar, ki je delo salzburškega slikarja Konrada Laiba. Romarska cerkev na PTUJSKI GORI, ustanova štajerskega plemstva s konca 14. stoletja, je brez dvoma osrednji gotski spomenik na Slovenskem, tako po arhitekturni plati kot tudi zaradi dragocene arhitekturne plastike ter kiparske opreme. Pri ogledu spomenika nas bo vodila vrhunska kvaliteta del, ki tudi v širšem prostoru izstopajo kot čudovit primer “dvornega” internacionalnega gotskega sloga. V Ljubljano se bomo vrnili v večernih urah.
Zjutraj se bomo čez Trojane napotili proti Štajerski in se najprej ustavili v nekdanjem knežjem mestu CELJE, ki je v poznem srednjem veku vsled ambiciozne rodbine Celjskih postalo pomembno kulturno središče. S Celjskimi grofi je povezana vrsta spomenikov širom po Štajerski, v samem Celju pa je to predvsem opatijska cerkev sv. Daniela s tamkajšnjo kapelo Žalostne matere božje. Ob freskah v kapeli izstopajo zanimive figuralne konzole, biser arhitekturne plastike iz časa okoli leta 1400 z zanimivo ikonografijo. V ozki dolini sv. Janeza je skrit kartuzijanski samostan ŽIČE, ki ni zgolj sijajen arhitekturni, marveč tudi zgodovinski spomenik, čeprav se je ohranil le del nekdanjega kompleksa. Samostan je odigral pomembno vlogo tudi v verski krizi poznega srednjega veka in je bil nekaj časa celo sedež generalnega priorja kartuzijanskega reda. V skladu z redovnimi pravili je bil razdeljen na dva dela, zgornjega za menihe in spodnjega za laike. Ogledali si bomo zgornjo, samostansko cerkev z ostanki celic kontemplativnih menihov kot tudi zunanjščino spodnje cerkve v Špitaliču. Ta je po razpustitvi samostana preživela kot župnijska cerkev in je ena najzgodnejših ohranjenih gotskih arhitektur v celotnem vzhodnoalpskem prostoru. Na PTUJU, enem od kulturnih središč srednjega veka pri nas, si bomo ob sprehodu skozi mesto ogledali rekonstruirano minoritsko cerkev in proštijsko cerkev sv. Jurija, izvorno romansko arhitekturo, ki je pozneje gotsko prezidana in povečana dobila bogato umetniško opremo. Posebej izstopa poznogotski oltar, ki je delo salzburškega slikarja Konrada Laiba. Romarska cerkev na PTUJSKI GORI, ustanova štajerskega plemstva s konca 14. stoletja, je brez dvoma osrednji gotski spomenik na Slovenskem, tako po arhitekturni plati kot tudi zaradi dragocene arhitekturne plastike ter kiparske opreme. Pri ogledu spomenika nas bo vodila vrhunska kvaliteta del, ki tudi v širšem prostoru izstopajo kot čudovit primer “dvornega” internacionalnega gotskega sloga. V Ljubljano se bomo vrnili v večernih urah.
