Bavarski kralj Ludvik II. je veljal za čudaškega. Njegov nenavadni način življenja in romantični pogled na svet se najlepše zrcalita v njegovih dvorcih in gradovih na južnem Bavarskem. Stavbe, zgrajene z najsodobnejšo tehniko tedanje dobe, so bile namenjene izključno za kraljeve potrebe. Na projekte Ludvika II. sta najbolj vplivala francoski sončni kralj Ludvik XIV. in skladatelj Richard Wagner. Tako so nastale stavbe, v katerih se kultura francoskega grand siècle prepleta z germansko mitologijo Wagnerjevih oper. Projekte, ki veljajo za vrhunec eklekticizma v poznem 19. stoletju, odlično dopolnjuje tudi veličastna alpska pokrajina.
Naslednji odhodi za potovanje so trenutno v pripravi. Vabimo vas, da ponudbo preverite nekoliko kasneje, nas pokličete na tel. št. 01/200 60 60 ali nam pišete na info@arslonga.si
Zjutraj vožnja skozi predor Karavanke ter dalje čez Koroško in Salzburško proti Nemčiji. Kmalu po prestopu avstrijsko-nemške meje se bomo na Bavarskem ustavili v kraju Stock ob jezeru CHIEMSEE. Največje bavarsko jezero, ki je ledeniškega izvora, domačini pogosto imenujejo kar Bavarsko morje. Vkrcali se bomo na ladjo in odpluli na otok HERRENINSEL, kjer bomo obiskali dvorec Herrenchiemsee, ki ga je dal postaviti kralj Ludvik II. Bavarski kot kopijo slovitega baročnega dvorca v Versaillesu. V sicer nikoli dokončani stavbi je kralj prebil le nekaj dni. Mi se bomo sprehodili skozi razkošno opremljene sobane, ki po slogu povsem posnemajo francoski barok in rokoko. Bavarski kralj je z opremo soban želel celo prekositi francoski vzor. V sijajni veliki zrcalni galeriji, ki po velikosti prekaša versajsko, potekajo v poletnem času glasbeni koncerti ob romantični razsvetljavi s svečami. Okrog dvorca je urejen francoski park s številnimi vodnjaki, ki je prav tako zvest posnetek Le Nôtrove zasnove versajske ga parka. Sledi plovba na manjši FRAUENINSEL, kjer si bo mo ogledali samostansko cerkev in ostanke srednjeveške pfalce iz karolinške dobe. Ta je za zgodovino Slovencev še pose bej po membna, saj sta tam v svoji mladosti nekaj časa kot talca preživela karan tanska kneza Gorazd in Hotimir. Med svojim biva njem na dvoru bavarskega vojvoda Tassila III. sta sprejela tudi krščansko vero, kar je po zneje pomembno vplivalo na pokristjanjevanje Karan tan cev. Pozno popoldne bomo vožnjo nadaljevali proti osrčju Bavarskih Alp. Tu bomo obiskali starodavno benediktinsko opatijo ETTAL, ki s svojo imenitno poznobaročno podobo dopolnuje razgibano pokrajino južne Bavarske. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Skozi slikoviti OBERAMMERGAU, ki slovi po rezbarstvu in prirejanju vsakoletnih pasijonskih iger, se bomo odpeljali do LINDERHOFA. Dvorec leži v prijetni dolini sredi gora. Notranjščina, ki šteje komaj deset soban in velja za Ludvikov naj intimnejši projekt, je bleščeče okrašena v slogu francoskega rokokoja. Tudi tu je imel kralj pri opremi privatnih apartmajev za vzor slog Ludvika XV. v Versaillesu. Mikavno urejen park, ki se prilagaja razgibanemu reliefu pokrajine, krasijo številne skulpture in vodne igre. Posebno zanimivost predstavljata Mavrski paviljon in Venerina votlina. Pot bomo nadalje vali do slovite božjepotne cerkve v kraju WIES, ki je mojstrovina arhitekta Dominika Zimmermanna in velja za eno najlepših rokokojskih stavb v Nemčiji. Umetnostno arhitekturna mojstrovina krasi tudi sosednji STEINGADEN, kjer je premonstratenski samostan v 18. stoletju dobil novo, bogato baročno podobo. Popoldne obisk pravljičnega gradu, ki ga je kralj Ludvik II. poimenoval NEUSCHWANSTEIN. Pozidati ga je dal v slogu visoko srednjeveških gradov, tako da se v njem prepletajo elementi neoromanike in neogotike. Navidezno srednjeveško po dobo gradu so graditelji dosegli z najsodbnejšo gradbe no tehniko in mehanizaci jo poznega 19. stoletja. Grad, s slikovito lego visoko na hribu in s svojo notranjo opremo, predstavlja prepričljivo ozadje nekaterim opernim stvaritvam Richarda Wagnerja, ki je s svojim močnim vplivom na kralja v marsičem botroval nastanku Neuschwansteina. Med stenskimi slikarijami prevladujejo prizori iz znamenitih oper, med drugim iz Tristana in Izolde, Lohengrina in Parsifala. Povratek hotel. Večerja in nočitev.
Zjutraj se bomo odpravili naprej proti zahodu na švabski del Bavarske, kjer bomo najprej obiskali mestece OTTOBEUREN, rojstni kraj slavnega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, predvsem pa naselje, nad katerim se dviga mogočna kulisa enega najpomembnejših samostanov južne Nemčije. Samostanska poslopja in izjemna baročna cerkev so vsled svoje monumentalnosti in skupne dolžine kar 230 metrov poimenovani Švabski Escorial. Benediktinski samostan, ki ima sicer bogato zgodovino segajočo nazaj vse do 8. stoletja, je dobil v novem umetnostnem razcvetu nemškega prostora v 19. stoletja popolnoma novo moderno poznobaročno podobo. Zgolj nekaj kilometrov oddaljeni MEMMINGEN, največje mesto tega dela Švabske in zgodovinsko pomembno cesarsko in trgovsko mesto, bomo raziskali v preostanku dneva. Elegantne renesančne in baročne stavbe, mestna hiša predvsem pa poznogotska cerkev sv. Martina z nekaj originalne opreme so najpomembnejše mestne znamenitosti. Po odmoru kosilu in končanih ogledih se bomo iz Švabske, mimo Münchna in Salzburga vrnili nazaj v Ljubljano. Prihod v poznih večernih urah.
Zjutraj vožnja skozi predor Karavanke ter dalje čez Koroško in Salzburško proti Nemčiji. Kmalu po prestopu avstrijsko-nemške meje se bomo na Bavarskem ustavili v kraju Stock ob jezeru CHIEMSEE. Največje bavarsko jezero, ki je ledeniškega izvora, domačini pogosto imenujejo kar Bavarsko morje. Vkrcali se bomo na ladjo in odpluli na otok HERRENINSEL, kjer bomo obiskali dvorec Herrenchiemsee, ki ga je dal postaviti kralj Ludvik II. Bavarski kot kopijo slovitega baročnega dvorca v Versaillesu. V sicer nikoli dokončani stavbi je kralj prebil le nekaj dni. Mi se bomo sprehodili skozi razkošno opremljene sobane, ki po slogu povsem posnemajo francoski barok in rokoko. Bavarski kralj je z opremo soban želel celo prekositi francoski vzor. V sijajni veliki zrcalni galeriji, ki po velikosti prekaša versajsko, potekajo v poletnem času glasbeni koncerti ob romantični razsvetljavi s svečami. Okrog dvorca je urejen francoski park s številnimi vodnjaki, ki je prav tako zvest posnetek Le Nôtrove zasnove versajske ga parka. Sledi plovba na manjši FRAUENINSEL, kjer si bo mo ogledali samostansko cerkev in ostanke srednjeveške pfalce iz karolinške dobe. Ta je za zgodovino Slovencev še pose bej po membna, saj sta tam v svoji mladosti nekaj časa kot talca preživela karan tanska kneza Gorazd in Hotimir. Med svojim biva njem na dvoru bavarskega vojvoda Tassila III. sta sprejela tudi krščansko vero, kar je po zneje pomembno vplivalo na pokristjanjevanje Karan tan cev. Pozno popoldne bomo vožnjo nadaljevali proti osrčju Bavarskih Alp. Tu bomo obiskali starodavno benediktinsko opatijo ETTAL, ki s svojo imenitno poznobaročno podobo dopolnuje razgibano pokrajino južne Bavarske. Namestitev v hotelu. Večerja in nočitev.
Skozi slikoviti OBERAMMERGAU, ki slovi po rezbarstvu in prirejanju vsakoletnih pasijonskih iger, se bomo odpeljali do LINDERHOFA. Dvorec leži v prijetni dolini sredi gora. Notranjščina, ki šteje komaj deset soban in velja za Ludvikov naj intimnejši projekt, je bleščeče okrašena v slogu francoskega rokokoja. Tudi tu je imel kralj pri opremi privatnih apartmajev za vzor slog Ludvika XV. v Versaillesu. Mikavno urejen park, ki se prilagaja razgibanemu reliefu pokrajine, krasijo številne skulpture in vodne igre. Posebno zanimivost predstavljata Mavrski paviljon in Venerina votlina. Pot bomo nadalje vali do slovite božjepotne cerkve v kraju WIES, ki je mojstrovina arhitekta Dominika Zimmermanna in velja za eno najlepših rokokojskih stavb v Nemčiji. Umetnostno arhitekturna mojstrovina krasi tudi sosednji STEINGADEN, kjer je premonstratenski samostan v 18. stoletju dobil novo, bogato baročno podobo. Popoldne obisk pravljičnega gradu, ki ga je kralj Ludvik II. poimenoval NEUSCHWANSTEIN. Pozidati ga je dal v slogu visoko srednjeveških gradov, tako da se v njem prepletajo elementi neoromanike in neogotike. Navidezno srednjeveško po dobo gradu so graditelji dosegli z najsodbnejšo gradbe no tehniko in mehanizaci jo poznega 19. stoletja. Grad, s slikovito lego visoko na hribu in s svojo notranjo opremo, predstavlja prepričljivo ozadje nekaterim opernim stvaritvam Richarda Wagnerja, ki je s svojim močnim vplivom na kralja v marsičem botroval nastanku Neuschwansteina. Med stenskimi slikarijami prevladujejo prizori iz znamenitih oper, med drugim iz Tristana in Izolde, Lohengrina in Parsifala. Povratek hotel. Večerja in nočitev.
Zjutraj se bomo odpravili naprej proti zahodu na švabski del Bavarske, kjer bomo najprej obiskali mestece OTTOBEUREN, rojstni kraj slavnega duhovnika in zdravilca Sebastiana Kneippa, predvsem pa naselje, nad katerim se dviga mogočna kulisa enega najpomembnejših samostanov južne Nemčije. Samostanska poslopja in izjemna baročna cerkev so vsled svoje monumentalnosti in skupne dolžine kar 230 metrov poimenovani Švabski Escorial. Benediktinski samostan, ki ima sicer bogato zgodovino segajočo nazaj vse do 8. stoletja, je dobil v novem umetnostnem razcvetu nemškega prostora v 19. stoletja popolnoma novo moderno poznobaročno podobo. Zgolj nekaj kilometrov oddaljeni MEMMINGEN, največje mesto tega dela Švabske in zgodovinsko pomembno cesarsko in trgovsko mesto, bomo raziskali v preostanku dneva. Elegantne renesančne in baročne stavbe, mestna hiša predvsem pa poznogotska cerkev sv. Martina z nekaj originalne opreme so najpomembnejše mestne znamenitosti. Po odmoru kosilu in končanih ogledih se bomo iz Švabske, mimo Münchna in Salzburga vrnili nazaj v Ljubljano. Prihod v poznih večernih urah.
