Humboldtov tok

Na današnji dan leta 1769 se je v Prusiji rodil Alexander von Humboldt, svetovno znani raziskovalec in naturalist. Bil je mlajši brat pruskega diplomata, lingvista in filozofa Wilhelma von Humboldta. Zaradi vsesplošnih doprinosov k znanju človeštva njuno ime danes nosi tudi osrednja univerza v Berlinu.

Alexander von Humboldt je v poznem 18. stoletju napisal številne knjige s podrobnimi biološkimi raziskavami in teorijami, kar mu je prineslo spoštovanje in prepoznavnost v evropskih znanstvenih krogih. Zaradi njegove holistične perspektive sveta in raziskovanja človekovega vpliva na okolje ga danes številni označujejo za očeta ekologije.

V času svojega delovanja je sodeloval in se srečeval s številnimi intelektualci, kot sta bila na primer pisatelj Wolfgang von Goethe in pesnik in filozof Friedrich Schiller, ob prelomu tisočletja pa je zaradi svojih raziskav odpotoval celo čez Atlantski ocean.

Tam je raziskoval obe Ameriki in med drugim prvi opravil temperaturne meritve Perujskega toka na zahodni strani Južne Amerike, ki je posledično po njem dobil tudi ime – Humboldtov tok.

Humboldtov tok

Perujski oziroma Humboldtov tok se pretaka od južnega Čila do Peruja, kjer se ob Ekvatorju usmeri proti zahodnemu delu Tihega oceana. Gre za hladni tok, ki s seboj nosi vodo iz območja Antarktike. To je osnova za bogat ekosistem, ki ga ustvarja na zahodni obali Južne Amerike.

Dno oceanov je polno razpadajočih organizmov, ki predstavljajo bogat vir hranljivih snovi za morsko življenje. Hladni tok, ki se pretaka po dnu oceana, hranilne snovi v procesu izmenjavanja hladne in tople vode ob obali prinese na površje. To je pri Humboldtovem toku mogoče zaradi pasatov, ki potekajo ob ekvatorju in pihajo jugozahodno. Vetrovi premikajo zgornjo površino tople vode proti zahodnemu Pacifiku in omogočajo, da hladna voda ob obali Čila in Peruja pride na površje ter s tem ustvarja območje polno hranljivih snovi.

Take vrste okolje je optimalno za razvoj fitoplanktona. To so rastlinski organizmi, ki poleg svetlobe potrebujejo velike količine hranljivih snovi za rast in proces fotosinteze. Fitoplankton je bistven za ohranjanje naše atmosfere, saj ustvarja kar polovico vsega kisika v zraku, ki ga dihamo.

Poleg tega je fitoplankton tudi osnovni člen v morski prehranjevalni verigi. Predstavlja glavni vir hrane za t. i. zooplankton, ki je glavna prehrana za številne ribe. Ravno zaradi vode bogate s fitoplanktonom je ta del Tihega oceana posledično izredno bogat tudi z drugimi živalskimi vrstami. Humboldtov tok tako s svojim delovanjem ustvarja izredno kompleksen in raznolik ekosistem.

Zaradi tega je to morsko področje že od nekdaj izredno pomembno tudi za človeka. Raznolika paleta morskega življenja je seveda zanimiva za opazovanje in raziskovanje, vendar pa je območje perujskega toka v modernem kontekstu še pomembnejše kot eno izmed največjih ribolovnih območij na svetu, na katerem letno ujamejo med 18 in 20 % svetovnega ribjega ulova. Zato kakršne koli spremembe, ki vplivajo na tok in na njegovo zmožnost oblikovanja tako bogatega ekosistema, lahko prinesejo izredno hude globalne posledice ne le na biološki, ampak tudi na ekonomski ravni.

Vremenski vpliv

Humboldtov tok ima močan vpliv tudi izven morskega območja. Vreme v zahodnih obalnih mestih Južne Amerike je kljub njihovi lokaciji v subtropskem in tropskem pasu precej neobičajno. Podnebje ni izredno vroče in polno padavin, ampak je zaradi prisotnosti hladnega toka hladnejše in posledično tudi bolj suho.

Hladna voda, ki prodira na površje ob obali, vzpostavlja nižjo temperaturo in višji pritisk, kar otežuje nabiranje vlage in tvorjenje oblakov. Manko oblakov na obali vpliva tudi na bližnje osrednje regije, ki se morajo zaradi posledično manjše količine padavin zanašati na vodo lokalnih rek. Kljub temu da te vremenske razmere niso idealne za razvoj močne agrikulture, je največji problem zahodnega dela Južne Amerike dejstvo, da podnebje ni konstantno.

Alexander von Humboldt

Leta 1769 je bil rojen v bogati plemiški družini in je bil že kot otrok deležen najboljše izobrazbe. Po končanem šolanju je najprej deloval kot rudarski inšpektor, nato pa je svoje življenje posvetil potovanju in geografskim, fizikalnim, biološkim, antropološkim in zgodovinskim raziskavam. Zadnjih petindvajset let svojega življenja je posvetil predvsem pisanju monumentalnega dela Kozmos, v katerem je razkril svojo vizijo strukture vesolja. Leta 1859 je umrl brez potomcev.

El Niño in La Niña

Eden izmed pojavov, ki najmočneje vpliva na klimo obravnavanega območja in na sam Humboldtov tok, se imenuje El Niño. Gre za meteorološki pojav, ki ga kljub številnim raziskavam še vedno ne razumemo popolnoma in ga pogosto težko natančno napovemo. Pojavlja se na vsakih dve do osem let in za seboj pušča hude posledice tako v naravi, kakor tudi v urbanih območjih.

Ime El Niño prihaja iz španščine in pomeni “deček” ali “malček”. Poimenovanje izvira iz Peruja, kjer so ribiči pojav povezali z Jezusovim rojstvom, saj so prav v času okoli božiča na obali pogosto opazili toplejšo vodo. Tako so ga začeli uporabljati za označevanje tega posebnega vremenskega pojava, ki vpliva na temperature morja v tropskem Pacifiku in ima pomemben vpliv na globalno vreme.

Do pojava El Niño pride, ko upade moč pasatov in se posledično dvigne temperatura gladine vode. Ker so vetrovi šibkejši, se po gladini oceana proti zahodu Pacifika premakne manj tople vode. Zaradi tega hladni tok iz morskega dna težje prinese na površje hranljive snovi, kar okrni rast in razvoj ekosistema. Manjša količina fitoplanktona pomeni manjše število drugih morskih vrst, kar vpliva tako na globalno ceno ribjih izdelkov, kakor na lokalne delavce, ki so pogosto zaposleni v ribji industriji.

Topla voda na površju morja povzroči dvig temperatur in s tem oblikuje tudi več oblakov, kar vodi do močnih padavin. Močno deževje se lahko premika čez celotno območje Južne Amerike in hudo poškoduje kmetijske pridelke ter tako še dodatno ohromi lokalno ekonomijo.

Pojavu El Niño sledi pojav La Niña, ki je sicer navadno šibkejši, a lahko traja dlje časa. Pri tem pojavu se moč pasatov obnovi in poveča nad običajno, kar povzroči, da se več tople vode premakne proti zahodnemu Pacifiku in hladni Humboldtov tok na površje ponovno prinese ogromno hranljivih snovi. Ker pa je zaradi močnejših vetrov na vzhodnem območju Pacifika več hladne vode, lahko v obmorskih državah pride do nižjih temperatur in bolj suhega podnebja, kar vpliva na lokalno kmetijsko produkcijo.

Morski tokovi so ključni pri usmerjanju in uravnavanju podnebja našega planeta. Raziskovanje tega naravnega elementa vodi k boljšemu razumevanju svetovnega naravnega sistema in našega mesta v njem. Alexander von Humboldt, ki je prvi izmeril temperaturo Perujskega toka, je s tem postavil začetke empiričnega raziskovanja hladnega toka, ki danes ne oblikuje le življenja na zahodni obali Južne Amerike, ampak vpliva na globalno klimo in ekonomijo.

Če vas zanima edinstvena narava Južne Amerike, si oglejte predavanje o potovanju po Patagoniji, ki ga je pripravil naš vodnik Juan Kočar.