Edith Piaf – nagradna igra

V sodelovanju s Cankarjevim domom vas vabimo na glasbeni sprehod skozi življenje Edith Piaf, pevke šansonov, ki je za vedno zaznamovala francosko glasbo. Skupaj z organizatorjem dogodka podarjamo dve brezplačni vstopnici srečnemu nagrajencu, ki se bo prijavil na naša obvestila preko spodnjega obrazca. Nagradna igra bo potekala do 31. julija 2024, ime nagrajenca pa bomo objavili na naši spletni strani.

O muzikalu Piaf! The Show

Razprodal je najslavnejše dvorane, kot sta Carnegie Hall v New Yorku in Olympia v Parizu, zdaj pa prihaja v Cankarjev dom. Piaf! The Show je izvirna glasbena odrska zgodba, ki sledi življenju Edith Piaf skozi njene nepozabne pesmi. Prava francoska klasika je doživela že več kot 1000 ponovitev v kar 50 državah sveta, od leta 2015 pa je bilo prodanih že več kot milijon vstopnic. Predstava se navdihuje pri z oskarjem nagrajenemu filmu La Vie en Rose in je svojo premiero doživela ob stoletnici rojstva »vrabčka z Montmartra«.
Utrinek iz predstave Piaf! The Show
Muzikal Piaf! The Show je glasbena predstava v dveh 45-minutnih delih. Ob melodijah zajadramo med čarobne ulice Pariza, ki nam govorijo v jeziku romantikov, iz bližnje pekarne pa nas premami vonj po sveže pečenih rogljičkih. Glasbena zgodba o temperamentni francoski ikoni je podprta z izvirno scenografijo, projekcijami in številnimi še nikoli objavljenimi slikami Edith Piaf in prizorov iz Pariza njenega časa.
Celo najbližji prijatelji francoske ikone, kot so njena prijateljica Germaine Ricord, njena tajnica Ginou Richer, tekstopisec Charles Dumont in velikan šansona Charles Aznavour, so predstavo označili za »najlepši poklon, ki je kadarkoli nastal o uspehu Edith Piaf«.

V očeh mednarodnega občinstva je Francija Pariz, Pariz je Montmartre in Montmartre je Edith Piaf. Prav boemski način življenja je tisto, kar iščejo turisti z vsega sveta ... Zato sem ustvaril predstavo, da bi košček Francije in Pariza pripeljal k njim domov.

Gil Marsalla, producent predstave

»Pariški slavček«

Edith Piaf je bila francoska pevka in igralka, rojena 19. decembra 1915 v Parizu. Njeno pravo ime je bilo Édith Giovanna Gassion. Zaslovela je s svojim edinstvenim in čustveno nabitim glasom, ki je izražal globoka življenjska izkustva. Njena glasbena kariera se je začela na pariških ulicah, kjer je pela za preživetje, preden so jo odkrili in je postala mednarodna zvezda. Njene najbolj znane pesmi, kot so La Vie en rose, Non, je ne regrette rien ali Hymne à l’amour, so postale zimzelene klasike francoske glasbe.
Piaf je imela težko življenje, polno osebnih tragedij in zdravstvenih težav. Kljub temu, ali prav zaradi tega, ji je s svojo glasbo uspelo dotakniti se src mnogih ljudi po vsem svetu. Njena karizma in strast na odru sta ji prinesli neminljivo priljubljenost in priznanje, zaradi česar jo pogosto uvrščajo med največje glasbene ikone 20. stoletja. Od tega sveta se je poslovila 10. oktobra 1963, vendar njen glas še odmeva in navdihuje vedno nove generacije poslušalcev.

Nathalie Lermitte

V glavni vlogi »pariškega slavčka« oziroma Edith Piaf blesti Francozinja Nathalie Lermitte. Pevka, ki se pojavlja na odru že od zgodnjega otroštva, ko je pri šestih letih nastopila v očetovi rock zasedbi, je na svoj osemnajsti rojstni dan izdala prvi album Tu es tout ce que j’aime, prodan v nakladi skoraj pol milijona izvodov. Leta 1989 je naredila prve korake v glasbeni komediji. Nastopala je po različnih gledališčih v Parizu, velikokrat tudi v vlogi Edith Piaf. Leta 2018 je prevzela glavno vlogo spektakla Piaf! The show. Z njim je že leto kasneje nastopila na Broadwayu, nato pa še po širnem svetu od Kanade, Avstralije, ZDA, Dubaja, Evrope vse do Južne Amerike.
Zasedba na odru muzikala Piaf! The Show

Gil Marsalla

Režiser in producent predstave Gil Marsalla študira glasbo od svojega 14. leta starosti in je uspel kot glasbenik, glasbeni direktor, dirigent in umetniški vodja. V zadnjih letih producira glasbene in gledališke predstave ter velike dogodke. Ustanovil je lastno produkcijsko hišo Directo Productions z namenom podpiranja in predstavljanja prihajajočih francoskih umetnikov, s svojimi produkcijami pa potuje po vsem svetu. Med njegovimi uspešnimi produkcijami so »Formidable Aznavour«, »Paris, Le Spectacle«, »Piaf Symphonic«, »Brel! The Show« in muzikal »Cyrano de Bergerac«.

    Prijava na nagradno igro

    Prijavite se na naša obvestila do 31. julija in zadenite dve vstopnici za muzikal Piaf! The Show

    * V skladu z novo uredbo o varovanju osebnih podatkov potrebujemo vaše soglasje za hrambo in obdelavo podatkov, ki jih potrebujemo za izvedbo naše storitve (rezervacija letalskih kart, ogledov, hotelske namestitve, pridobitev vizuma, sklenitev zavarovanj, …). Vašo prijavo lahko sprejmemo in obdelamo le v primeru, da s tem soglašate. To velja za vse potnike na prijavi. Več na: Politika varstva osebnih podatkov

    ** Vaše osebne podatke bomo uporabili izključno za namene pošiljanja naših obvestil in novic. Politika varstva osebnih podatkov

    S potrditvijo prijave boste uvrščeni v nagradno žrebanje, ki bo potekalo 1. avgusta. Nagrajenca bomo objavili na naši spletni strani.

    Pogoji nagradne igre

    Razstavi Chagall (Albertina) in Rembrandt (KHM)

    Letošnja jesen bo na Dunaju posvečena razstavama dveh velikih mojstrov evropskega slikarstva. Umetnostnozgodovinski muzej (KHM) ponuja na ogled razstavo del največjega mojstra nizozemskega »zlatega stoletja« Rembrandta, razstavišče Albertina pa bo obiskovalce popeljalo v barviti svet enega najbolj edinstvenih umetnikov vseh časov Marca Chagalla.
    Kljub temu, da sta umetnika živela več stoletij narazen in sta izhajala iz zelo različnih okolij, sta oba pogosto črpala navdih iz svetopisemske motivike in simbolike. Pri Rembrandtu ni težko najti motivov iz judovskega sveta, ki so domača tudi Chagallu. To nas ne sme presenetiti, saj je Rembrandt večino življenja preživel v svetovljanskem in strpnem Amsterdamu, kjer je judovska skupnost živela v harmoniji s kristjani.

    Rembrandt – Hoogstraten: Barva in iluzija (Umetnostnozgodovinski muzej)

    Rembrandtova slika z naslovom Dekle v okvirju, ki prikazuje deklico v rdeči žametni obleki in s črnim klobukom
    Rembrandt van Rijn, Dekle v okvirju (1641)

    Rembrandt van Rijn: tema in svetloba

    Seveda bomo med Rembrandtom in Chagallom našli več razlik kot podobnosti. Rembrandtova umetnost se skoraj od začetnih korakov naprej ukvarja s svetlobo. Igro nasprotij med svetlobo in temo so nizozemski slikarji prinesli iz Rima, kjer je tovrstno tehniko na piedestal postavil Caravaggio. Ta je okoli sebe zbral veliko število učencev in posnemovalcev, med katerimi so na Rembrandta vplivali predvsem utrechtski caravaggisti. Povezavo med Rimom in Utrechtom je olajšalo tudi dejstvo, da je bil Utrecht središče katolicizma na Nizozemskem, od koder se je vpliv Caravaggia širil po vsej deželi.
    Rembrandt je za seboj pustil izjemen opus slik, grafik in risb, skozi katerega se kot rdeča nit vleče slikarjev odnos do teme in svetlobe. Ne glede na tehniko, v kateri je Rembrandt ustvarjal, je bila vedno svetloba tista, ki ji je posvetil največ pozornosti. To še posebej velja omeniti pri njegovih delih s svetopisemsko tematiko in portretih, kjer je Rembrandt z dramatično virtuoznostjo sliko povzdignil v izjemno umetnino. Dramatični učinki so pogosto nastali z debelimi nanosi barv, ki so vedno v vlogi dinamičnega odnosa med svetlobo in temo.

    »Raznolikost mojstrovin ne omogoča le vpogleda v nizozemsko baročno slikarstvo, temveč osvetljuje Rembrandtovo in Hoogstratenovo skupno fascinacijo nad iluzionistično prevaro in virtualno resničnostjo. Potopite se v svet Rembrandta in Hoogstratena, odkrijte njune umetniške inovacije in naj vas očarata lepota in globina njunih del!«

    Iz opisa razstave

    Samuel van Hoogstraten: fotografski realizem

    Podobno kot Caravaggio je imel tudi Rembrandt veliko število učencev, posnemovalcev in drugih sodelavcev. Ti so se večkrat tako zelo približali mojstrovem slogu, da še danes obstajajo dela, pri katerih je avtorstvo vprašljivo. Med temi učenci posebno mesto zaseda Samuel van Hoogstraten z zanimivo kariero, ki ga je iz Rembrandtove delavnice odpeljala vse do Dunaja, Rima in Londona. Tako kot pri Rembrandtu, lahko tudi pri Hoogstratnu zasledimo razvoj sloga, ki ga vodi od izrazitega posnemanja učitelja do izjemnega realizma, ki bi ga včasih lahko primerjali kar s sodobnim fotorealizmom.
    Pri tem je še razširil nabor motivov in v svoj opus dodal tihožitja, interierje ter motive iz vsakdanjega življenja Nizozemcev. Kljub pestremu izboru motivov pa so bili portreti tisti, ki so ga naredili slavnega in uspešnega. Že za življenja je žel uspehe tudi v tujini, ki je Rembrandt ni nikoli obiskal. Ploden dialog med učiteljem in učencem bo obiskovalce vodil skozi celotno razstavo. Ta bo prava poslastica, saj v Avstriji še nikoli ni bilo razstavljenih toliko Rembrandtovih umetnin na eni razstavi.
    Slika Rembrandtovega učenca van Hoogstratena s pripomočki za pisanje pisem
    Samuel van Hoogstraten, Tihožitje - tromp l'oeil (1666/1678)

    »Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju (KHM) prvič predstavlja razstavo o pomembnem baročnem slikarju Rembrandtu. Tolikšnega bogastva mojstrovih slik iz mednarodne izposoje v Avstriji še nikoli ni bilo mogoče občudovati. Njegova močna umetnost je pustila trajen vtis na njegovega nadarjenega učenca Samuela van Hoogstratena. Fascinantna igra med Rembrandtom in Hoogstratenom je predstavljena na edinstven način: takšnega Rembrandta še niste videli. Odkrijte približno šestdeset slik in risb ter se potopite v nizozemsko baročno slikarstvo.«

    Iz opisa razstave

    Chagall (Albertina)

    Slika Marca Chagalla
    Marc Chagall, Papirnati zmaj (1925-26)
    Čeprav Rembrandtov slog v marsičem odstopa od drugih nizozemskih mojstrov »zlatega stoletja«, je uvrščanje Marca Chagalla v umetnostne tokove 20. stoletja še toliko težje, če ne celo nemogoče. Že samo dejstvo, da se je kot Mojša Zaharavič Šahałaŭ rodil v carski Rusiji, kjer so bili pogromi nad Judi na dnevnem redu, ni govorilo v prid njegovi karieri umetnika. Tudi tradicionalno judovsko okolje v današnji Belorusiji ni vzpodbujalo upodabljajočih umetnosti, ki se jim je Chagall posvetil.

    »Chagallovi muhasti in poetični slikovni svetovi, kolikor so nam znani, še naprej navdušujejo in postavljajo vedno nove uganke. Njegov opus slogovno in vsebinsko niha med tradicionalnim in avantgardnim. Na podlagi svojih izkušenj z razvojem umetnosti 20. stoletja od primitivizma do kubizma, fovizma in nadrealizma je Chagall ustvaril lasten vizualni jezik, katerega nezgrešljiva značilnost je bistvena kontinuiteta, ki je del njegovega večplastnega umetniškega izražanja.«

    Iz opisa razstave

    Marc Chagall: žareča barvna paleta

    Za razliko od Rembrandta, ki je vse življenje ostal zvest Amsterdamu, je Chagall veliko potoval. Politični pretresi 20. stoletja so usodno zaznamovali njegovo življenjsko pot, ki ga je od rodnega Vitebska vodila do Pariza, Moskve, Marseilla, New Yorka in Azurne obale, kjer se je končno ustalil in dočakal biblično starost skoraj stotih let. Iz njegovih del veje nenavadna simbolika, ki si jo je mogoče razložiti z razpetostjo med tradicionalnim judovstvom in krščanskim okoljem, ki ga je obdajalo potem, ko je zapustil rodni kraj.
    Kljub težkim udarcem usode se nam predstavlja kot slikar ljubezni in vedrine, ki ga ni nikoli zapustila. Razkošna paleta žarečih barv dela njegove umetnine edinstvene. Ne glede na raznoliko tehniko – od akvarelov in slik do mozaikov in vitražev – ponuja gledalcem prepleten svet simbolov, ki se skozi osem desetletij mojstrovega ustvarjanja ne spreminjajo veliko.

    »Razstava Chagall v muzeju Albertina zajema približno 90 del, izbranih iz vseh umetnikovih ustvarjalnih obdobij, in se osredotoča na njegovo živahno ukvarjanje z najbolj prvinskimi in univerzalnimi temami življenja – s čimer razkriva raznoliko množico 'nemogočih možnosti'.«

    Iz opisa razstave
    S svojo duhovno podlago in razgibanim življenjem je Chagall postal tako enkraten, da nas ne sme presenetiti dejstvo, da se skozi celotno 20. stoletje ni pojavilo veliko umetnikov, ki bi skušali posnemati njegov slog, kaj šele da bi o njih lahko trdili, da so njegovi učenci. Albertina nam bo z razstavo v jesenskih in zimskih mesecih ponudila prepotreben oddih v svetu živahnih barv in svetlobe, ki ju v tem času sicer pogrešamo.
    Slika Marca Chagalla (Albertina) s parom, ki je zdi rdečega petelina
    Marc Chagall, Zaročenca (1939-1947)

    »V Chagallovih slikah prevladujejo osrednje teme materinstva in rojstva, smrti in ljubezni, ki jih v svojem ponavljanju in variiranju reflektirajo in osvetljujejo iz novih perspektiv. Ponavljajoči se motivi, kot so petelin in osel, krava in riba, delujejo v spremenljivem, fantastičnem kozmosu umetnika kot elementi, ki so pomensko prilagodljivi. Navidezna protislovja in kontrasti v Chagallovih kompozicijah in likovnih svetovih vidno pričajo o umetnikovem iskanju 'logike nelogičnega', s katero je tradicionalnim slikarskim formam dodal psihološko razsežnost.«

    Iz opisa razstave

    Ne zamudite, rezervirajte si ogled razstav

    Predavanje dr. Ivana Šprajca

    Vljudno vas vabimo na predavanje dr. Ivana Šprajca v Hotelu Intercontinental 22. novembra na temo svojih najnovejših odkritij. Dr. Šprajc že vrsto let raziskuje majevska mesta na polotoku Jukatan v Mehiki. Je vodja Inštituta za antropološke in prostorske študije v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani. Diplomiral je iz arheologije in etnologije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa iz antropologije na Mehiški nacionalni avtonomni univerzi. V doktorski študiji z naslovom Quetzalcóatlova zvezda je raziskal pogled na planet Venero v mezoameriških kulturah, o svojem raziskovanju na Jukatanu pa je napisal knjigo z naslovom Izgubljena mesta: arheološka iskanja v deželi Majev.

    Maji: mesta in koledar

    Predavanje o najnovejših odkritjih

    Dr. Ivan Šprajc je pred kratkim skupaj s sodelavci odkril dokaze, ki potrjujejo, da je majevski koledar vsaj tisoč let starejši, kot je veljalo do sedaj. Odkritje je sad dolgoletnega dela na področju arheoastronomije: vede o astronomskih praksah, mitologijah in predstavah o Vesolju v starih kulturah. Stari Maji slovijo po asvojem astronomskem znanju, ki jim je pomagalo pri poljedelskem ritmu in določalo njihovo versko in družbeno življenje.

    Med svojim terenskim delom v pragozdu Jukatana je dr. Šprajc odkril več kot 80 novih mest, med njimi tudi pomembna politična in kulturna središča. Zadnje v tej vrsti so poimenovali Ocomtun, po majevski besedi za “kamniti steber”. Mesto je verjetno služilo kot pomemben center osrednjega nižinskega dela polotoka Jukatan, ki ga danes prekriva gost pragozd, v prvem tisočletju pa je tu cvetela bogata kultura.

    Preberite več

      Izpolnite prijavo

      Predavanje je razprodano, vaša prijava bo umeščena na čakalni seznam. Če se bo mesto sprostilo, vas bomo o tem takoj obvestili.

      * V skladu z novo uredbo o varovanju osebnih podatkov potrebujemo vaše soglasje za hrambo in obdelavo podatkov, ki jih potrebujemo za izvedbo naše storitve (rezervacija letalskih kart, ogledov, hotelske namestitve, pridobitev vizuma, sklenitev zavarovanj, …). Vašo prijavo lahko sprejmemo in obdelamo le v primeru, da s tem soglašate. To velja za vse potnike na prijavi. Več na: Politika varstva osebnih podatkov

      ** Vaše osebne podatke bomo uporabili izključno za namene pošiljanja naših obvestil in novic. Politika varstva osebnih podatkov

      Po potrditvi prijave boste prejeli elektronsko sporočilo s podatki za nakazilo. Prijava bo potrjena s plačilom. Število mest je omejeno.

      Potovanja v svet Majev