Kitajska

Kitajska je ogromna dežela in ima posledično tudi zelo raznoliko vreme, od tropskega na skrajnem jugu do subarktičnega na skrajnem severu in alpskega v višjih legah Tibetanske planote. Severna celinska Kitajska ima vroča in suha poletja, medtem ko imajo Šanghaj ter deli obalne in južne Kitajske izrazita monsunska obdobja, ki običajno trajajo med aprilom in septembrom. Prestolnica Peking ima štiri letne čase z vročimi, suhimi poletji in mrzlimi zimami, za katere je značilna gosta megla. Kar tri četrtine povprečne letne količine padavin v Pekingu pade med junijem in avgustom. Po drugi strani so v Šanghaju poletja vroča in soparna, zime pa krajše, ne tako mrzle kot v prestolnici in pogosto oblačne s pršenjem. Večji del dežja sicer pade v monsunskih mesecih od pozne pomladi do poletja. Yangshuo na jugu slovi po svoji pravljični zeleni pokrajini zahvaljujoč obilnim in zelo skoncentriranim padavinam. Glavnina dežja zapade poleti, ko je zelo vroče in soparno. Zima s seboj prinese sivo nebo in nižje temperature ter občutek vlage. Najboljši čas za obisk tega dela Kitajske je zato od konca septembra do začetka novembra, ko so povprečne dnevne temperature okoli 25 °C in je dežja malo. Na splošno velja, da sta pomlad in jesen najboljši obdobji za obisk Kitajske, ko je večinoma suho in dovolj toplo s temperaturami med 15 in 20 °C.

Priporočljiva so lahka oblačila iz naravnih materialov, sestavljena iz več kosov, tako da posamezne kose lahko odložite, če je bolj toplo in obratno. Oblačila naj pokrivajo roke in noge, ki bodo tako bolje zavarovane pred soncem in piki insektov. Zaradi možnosti in verjetnosti dežja se priporoča tudi zložljiv dežnik in lažja nepremočljiva jakna oz. vetrovka, primerna tudi za morebitne nižje temperature, ki obiskovalce lahko pričakajo predvsem na severu, in številnih klimatiziranih prostorov, kjer praviloma ne poznajo zmernosti. Ena od stvari, ki jih je treba upoštevati, so tudi peščene nevihte, ki se občasno pojavljajo v notranjosti države in na severu (tudi v mestih). Zato se izogibajte svetlim oblačilom oziroma vsemu, česar ne želite umazati. Priporočljive so tudi zaščitne maske. Obutev naj bo čim bolj udobna – najprimernejši so dobri športni ali pohodni čevlji.

Obveznih cepljenj za vstop v državo ni, so pa priporočljiva cepljenja proti hepatitisu B in tetanusu, če niste bili cepljeni v zadnjih 10 letih. Predeli Kitajske, ki jih obiskujemo po našem programu, načelno ne sodijo med področja, za katere se svetuje jemanje tablet proti malariji. Več o skrbi za svoje zdravje na poti si preberite na spletni strani Zdravi na pot ali se posvetujte v najbližji Ambulanti za potnike. Na pot vzemite dovolj veliko zalogo zdravil, ki jih morate redno jemati, in priročno potovalno lekarno (zdravila za lajšanje prebavnih težav, protibolečinska zdravila ipd.). Do novembra 2023 je Kitajska ob vstopu v državo zahtevala posebno potrdilo o Covid-19 QR Health Code, zdaj pa izvaja le še naključno testiranje potnikov. Prav tako mora vsakdo s simptomi nalezljive bolezni ali s potrjeno diagnozo to sporočiti pristojnim organom ob vstopu ali izstopu iz države.

Med potjo pijte le ustekleničeno vodo in se izogibate pitju vode iz vodovodne napeljave. Led v pijačah je neoporečen le v boljših restavracijah in hotelih, zato se mu izogibajte. Enako velja za nekatere vrste hrane – ne jejte sveže zelenjave in sadja, ki se ga ne da olupiti, izogibajte se surovim ribam, morskim sadežem in neprekuhanemu mleku. Na splošno velja, da mora biti jed dobro toplotno obdelana, hkrati pa ne sme stati na vročini. Pomembno je tudi, da skrbite za higieno rok. Roke si čimbolj pogosto temeljito umivajte z milom, še posebej po uporabi stranišča in pred jedjo. Kjer ni na voljo čiste vode, je priporočljiva uporaba mokrih higienskih oz. alkoholnih robčkov in razkužila za roke.

Spoznanje večine Zahodnjakov, ko pridejo na Kitajsko, je, da kitajska kuhinja le bežno spominja na jedi, ki nas jih večina pozna kot kitajske. Razlog za to je, da ima dežela izjemno raznoliko kulinarično ponudbo, na Zahodu pa jih jemo le nekaj in še te so po navadi prilagojene našemu okusu.

V grobem lahko kulinarične regije razdelimo na štiri območja – severno, južno, vzhodno in zahodno. Za kuhinjo na severu Kitajske je zaradi hladnejšega podnebja in mongolskega vpliva značilna bolj krepka hrana. Pogosti sestavini sta jagnjetina in ovčetina, od žit pa uporabljajo predvsem pšenico, iz katere delajo rezance, cmočke, palačinke in ploščati kruh. Jedi začinijo predvsem s česnom in kisom. Na jugu je Zahodnjakom verjetno najbolj znana kantonska kuhinja. Zaradi vlažnega podnebja, ki zagotavlja idealne pogoje, je riž osnovna sestavina. Večina jedi je tu ocvrtih ali kuhanih na pari. Na zahodu Kitajske slovijo po ocvrti svinjini, perutnini, gobah in zelenjavi, ki jih začinijo s čilijem, sečuansko papriko, ingverjem in česnom. Na vzhodu pa slovijo po nežni in prefinjeni kuhinji z veliko ribjimi jedmi in jedmi iz školjk. Veliko je tudi vegetarijanskih možnosti, jedi pa večinoma pripravljajo v voku. V kuhinji za ustvarjanje sladkih in subtilnih tonov uporabljajo sladkor, kis in vino.

Med najbolj znanimi kitajskimi jedmi so piščanec gong bao (marinirane piščančje prsi, pečene v voku s svežo zelenjavo in arašidi), sladko-kisla svinjina (ocvrti koščki svinjine v sladko-kisli omaki s koščki ananasa in paprike), raca po pekinško (hrustljavo zapečena raca s prilogami), chow mein (ocvrti rezanci s popraženo zelenjavo, tofujem ali mesom), wonton juha (mesni ali zelenjavni cmoki v piščančji juhi) in spomladanski zavitki (ocvrto testo, polnjeno z zelenjavo ali mesom).

Za mizo velja nekaj splošnih pravil obnašanja. Palčk nikoli ne smete navpično zapičiti v hrano in z njimi ne kažete v ljudi ali stvari, ne premikate krožnikov in posod, nikoli ne smete z njimi “napikniti” hrane, prav tako z njimi ne “kopljete” po hrani, iščoč nekaj, kar vam bo všeč, ne smete jih oblizovati ali gristi, s svojimi palčkami ne podajate hrane drugim. Rezanci simbolizirajo dolgo življenje, zato jih ne režite, ampak jejte cele. Če niste domači s palčkami, lahko prosite osebje za žlico oziroma nož in vilico, a včasih se zgodi, da pribora nimajo na voljo.

Kitajska je na splošno varna država za potovanje, podobno kot v drugih državah pa so tudi tu v velikih mestih in turističnih središčih lahko na delu žeparji in tatovi, zato je pomembno, da imate denar, dokumente in druge vredne predmete vedno neposredno pri sebi in pod nadzorom. Policija občasno izvaja naključne kontrole, tudi turistov, zato morate imeti osebni dokument vedno pri sebi, fotokopija se ne šteje za veljaven osebni dokument. Če ne pokažete dokumenta, vas lahko doleti denarna kazen ali pripor.

Kitajska valuta je renminbi oziroma mednarodno bolj pogosto uporabljeno juan (CNY). V lokalno valuto lahko menjate ob vstopu v državo (najlažje na letališču) iz evrov ali dolarjev. Paziti je potrebno le, da nimate prevelikih ali poškodovanih bankovcev. Bankovce večje vrednosti (100 € ali 100 $ in več) lahko praviloma menjate le v banki ali menjalnici, težje pa vam jih bodo sprejeli v kakšnem hotelu ali trgovini. Po hotelih in boljših trgovinah v mestih načeloma sprejemajo tudi kreditne kartice. Bankomati so pogosti v velikih mestih in regionalnih središčih, manj pa jih je v manjših krajih in na podeželju. Najbolj zanesljivi so bankomati bank Bank of China in HSBC. Dajanje napitnine ni nekaj običajnega na Kitajskem, čeprav se tudi to spreminja. Hotelski postreščki in natakarji bodo hvaležni majhne pozornosti za svojo uslugo, nikakor pa napitnina ni obvezna.

Pokritost z mobilnim signalom je na Kitajskem na splošno zelo dobra v večjih mestih, kot so Šanghaj, Peking in Čengdu, presenetljivo dobra pa je tudi na podeželskih in regionalnih območjih. Za uporabo morate pred odhodom urediti gostovanje (t.i. roaming), a so cene praviloma izredno visoke. O podrobnostih in cenah se posvetujte s svojim operaterjem. V Evropo najlažje pokličete iz katerega od hotelov, kjer je praviloma na voljo Wi-Fi, vendar morate vedeti, da so aplikacije za sporočanje, kot so Facebook Messenger, WhatsApp in Viber, na Kitajskem blokirane. Dostop do interneta je onemogočen tudi za uporabnike brskalnika Chrome, ki je vezan na storitve Google. Do teh strani oz. storitev se lahko dostopa le preko t.i. »virtualne privatne mreže« – VPN, kar morate urediti pred vstopom na Kitajsko. Načeloma je možna upraba programa Skype.

Električno omrežje na Kitajskem praviloma zagotavlja napetost 220V, a so standardi vtičnic lahko zelo različni. Hoteli so praviloma opremljeni z električnimi vtičnicami, na katerih lahko uporabljate dvopolne vtikače npr. za brivnik, polnilec za telefon, polnilec za baterije ipd. Ker se včasih pojavljajo tudi drugi tipi vtičnic, vam bo prav prišel univerzalni adapter, ki ga lahko kupite v veleblagovnicah, tehničnih trgovinah ali na letališču.