Japonska

Na Japonskem prevladuje zmerno podnebje z velikimi razlikami med severom in jugom države. Na severu je vlažno celinsko podnebje z dolgimi zimami, na jugu pa subtrobsko podnebje. Poletja so prijetna s temperaturami od 25 do 35 °C z izjemo visokogorja. Pozimi obilno sneži predvsem na zahodni obali, medtem ko je na pacifiški obali to redkost. Povprečne temperature pozimi so okoli 5 °C. Za na južne in osrednje japonske otoke je najboljši čas za potovanje pomlad in jesen, ko so temperature zelo prijetne in dnevi dolgi. Marca in aprila je sezona cvetenja češenj, ki celotno deželo spremeni v čarobno morje cvetja. Jesen pa je privlačen čas za potovanje na Japonsko, saj se takrat narava odene v čudovite jesenske barve.

To je odvisno predvsem od letnega časa, v katerem potujete na Japonsko. Poletni meseci so lahko izjemno vroči in soparni, zato so za potovanje junija, julija in avgusta priporočljiva lahka, ohlapna in zračna oblačila. Spomladi in jeseni je lahko sveže, zjutraj pa tudi precej mrzlo, zato je priporočljiva jakna, dolge hlače, zaprti čevlji in pulover ali jopica. Najbolje je imeti s seboj več slojev oblačil, tako da lahko posamezne kose odložite z naraščanjem temperature čez dan in oblečete zvečer, ko se temperature spet spustijo. Zimske temperature na Japonskem niso prehude, nujni pa so topla bunda ali plašč, zimski čevlji, rokavice, zimska kapa in šal.

Na Japonskem sicer ni strogih pravil oblačenja, a predvsem na podeželju je bolje obleči zadržana oblačila. Za v svetišča in templje so primerna oblačila, ki pokrivajo ramena, kolena in dekolte. Ob tem naj omenimo še, da imajo Japonci poseben odnos do tetovaž. Še do sredine 19. stoletja je bilo tetoviranje prepovedano, telesne poslikave pa so povezovali z organiziranim kriminalom. Čeprav so mladi Japonci vedno bolj odprti tudi za tetoviranje, na tetovaže v deželi še vedno večinoma gledajo z odporom. Tako na številnih javnih mestih veljajo pravila, ki prepovedujejo razkazovanje tetovaž in se je treba temu ustrezno tudi obleči.

Večkrat se lahko zgodi, da si boste morali sezuti čevlje (obiski templjev, nekaterih tradicionalnih restavracij), zato je dobro imeti s seboj takšne čevlje, ki si jih hitro sezujete in spet nataknete nazaj. Japonke in zelo ponošeni športni čevlji niso primerni. Tudi če boste imeli samo odprte čevlje, spakirajte nekaj nogavic, saj je nevljudno biti bosonog.

Japonska sicer velja za deželo s številnimi običaji in nepisanimi pravili obnašanja, a hkrati Japonci popolnoma razumejo, da kot tujci v državi ne poznate vseh in niti ne pričakujejo od vas, da boste vse upoštevali. Velja pa splošno pravilo, da ste prijazni ter spoštljivi do ljudi in krajev, ki jih obiščete. Ena najbolj znanih stvari na Japonskem je priklanjanje. Kot gost v deželi boste veliko večkrat deležni priklonov kot pa bi bilo dajanje priklonov pričakovano od vas. Svojo hvaležnost lahko izkažete s preprostim »arigato«, kar pomeni hvala. Večina Japoncev bo sprejela tudi stisk roke, ko ima opravka s tujcem.

Ena od stvari, ki jih Japonci visoko cenijo, je točnost, še posebej pri obrokih, kjer je veliko časa in truda vloženega v pripravo in predstavitev hrane. V deželi, kjer je celo zajtrk lahko kulinarična umetnina, je žaljivo do gostitelja, če obrok izpustite ali nanj zamudite, čeprav vam gostitelji tega nikoli ne bodo povedali v obraz. Pred obrokom boste v japonskih restavracijah prejeli vročo brisačko, ki je namenjena čiščenju rok. Nikar si z njo ne brišite obraza, saj to velja za nesramno in neprimerno. Pogosto v hotelih in predvsem tradicionalnih restavracijah uporabljajo posebne “toaletne natikače”. Ko torej pridete do kopalnice, si sezujete svoje obuvalo in nataknete pripravljene natikače, ki si jih ob izhodu spet sezujete. Nikoli jih ne smete nositi izven toaletnih prostorov, saj veljajo za umazane (čeprav so japonska stranišča vedno brezhibno čista).

Ponekod je prepovedano kajenje med hojo. Takšne ulice so jasno označene. Na prostem lahko kadite na posebej označenih kadilnih mestih. Restavracije in bari imajo prepoved kajenja v zaprtih prostorih, še vedno pa lahko kadite v barih s cigarami.

Gurmani bodo nad pestrostjo in kakovostjo japonske kuhinje več kot zadovoljni, saj je obedovanje na Japonskem nepozabno doživetje. Jedi so pripravljene s poudarkom na svežih, sezonskih izdelkih, ki so skrbno pripravljeni in lepo prezentirani na krožniku. Med najbolj značilnimi jedmi so različne vrste ramna (tradicionalna juha z rezanci ter različno zelenjavo in/ali mesom in začimbami), okonomiyaki (slana palačinka z različnimi polnili, najpogosteje z zeljem, sirom in svinjino, in prelita z omako), sašimi (zelo sveža in na izredno tanke rezine narezana surova riba), suši (jed na osnovi riža z različnimi dodatki – najpogosteje surove ribe, morski sadeži, alge, koščki zelenjave in včasih tropsko sadje) in tempura (v testu ocvrti morski sadeži ali zelenjava). Med sladicami so najbolj znane japonska skutna torta, pecivo imagawayaki (okroglo pecivo, polnjeno s sladko fižolovo pasto) in wagashi, ki ga prav tako pripravljajo s fižolom.

Skoraj vse jedi na Japonskem, celo juhe, jedo s palčkami, zato vam bo znanje, kako jih pravilno uporabljati, prišlo še kako prav. Če niste domači s palčkami, lahko prosite osebje za žlico oziroma nož in vilico, a včasih se zgodi, da pribora nimajo na voljo. Obstaja nekaj pravil, kaj je in kaj ni primerno. Na primer, palčk nikoli ne smete navpično zapičiti v hrano, z njimi ne premikate krožnikov in posod, nikoli ne smete z njimi “napikniti” hrane, ne smete jih oblizovati ali gristi, s svojimi palčkami ne podajate hrane drugim, prav tako ne jemljete hrane na skupnem pladnju s svojimi palčkami, ampak s priborom, ki je posebej pripravljen, s palčkami ne kažete na ljudi ali stvari, saj Japonci to smatrajo za nevljudno, enako velja za prekrižane palčke na krožniku ali mizi, če še niste zaključili. Suši lahko jeste tudi z rokami. In še zanimivost – glasno srkanje rezancev ali juhe ne velja za neprimerno, ravno nasprotno, to se celo spodbuja, saj velja za znak hvaležnosti. Povsem sprejemljivo je tudi dvigovanje posode k ustom, da bi popili vsebino ali pojedli nekaj zadnjih ostankov.

Japonska velja za eno najvarnejših potovalnih destinacij na svetu z zelo nizko stopnjo kriminala. Domačini so zelo vljudni in ustrežljivi, a pogosto zadržani. Kljub temu priporočamo, da upoštevate običajne previdnostne ukrepe: poskrbite, da bodo vaše osebne stvari, vključno s potnim listom in drugimi potovalnimi dokumenti, ves čas na varnem in pod nadzorom, s seboj imejte kopije najpomembnejših dokumentov, ne kažite večjih vsot denarja in ne nosite s seboj vrednejših predmetov.

Za razliko od nekaterih drugih držav v Aziji na Japonskem tudi ni treba skrbeti zaradi morebitne zastrupitve s hrano. V državi namreč veljajo strogi higienski predpisi, ki jih tudi striktno uveljavljajo, z njimi pa zagotavljajo kakovost in neoporečnost hrane ter ustrezne sanitarne pogoje v restavracijah, kavarnah in drugih prostorih s hrano. Tako lahko popotniki brezskrbno uživajo v okusni japonski kulinariki.

Japonska valuta je jen (JPY). Gotovino lahko iz evrov ali dolarjev zamenjate ob prihodu na letališču ali v menjalnicah. Pomembno je, da so bankovci novejšega datuma in nepoškodovani. Menjalni tečaj je na Japonskem običajno ugodnejši kot doma. Denar je možno dvigniti tudi na bankomatih, a pri tem lahko nastanejo dodatni stroški. Čeprav večina trgovin in restavracij sprejema kartice Visa, MasterCard in American Express, na Japonskem še vedno v veliki meri plačujejo v gotovini. Pri tem se denar redko podaja neposredno iz rok v roke. To pomeni, da ko nekaj kupite, denarja ne izročite neposredno prodajalcu, ampak ga položite na za to pripravljen podstavek. Prodajalci vam bodo prav tako razliko vrnili na podstavek. Tak sistem plačevanja imajo v večini hotelov, restavracij, trgovin in celo pri plačilu v taksijih.

Dajanje napitnin na Japonskem ni običajna praksa, to lahko povzroči celo nelagodje in zmedo. Osebje v hotelih, kavarnah, barih in restavracijah napitnine ne pričakuje, saj so stroški postrežbe že všteti v ceno. Enako niso običajne napitnine taksistom. Edina izjema so turistični vodniki ali tolmači, ki imajo več stikov s turisti in so navajeni zahodne prakse dajanja napitnin. Ti napitnine sicer ne pričakujejo, a jim hkrati ne bo nelagodno, če jo bodo dobili. Če že izročite denar za napitnino, naj bo ta pospravljen v kuverto.

Pokritost z mobilnim omrežjem je dobra, a so cene klicev, sporočil in prenosa podatkov zelo visoki. Za podrobnosti o cenah gostovanja se obrnite na svojega operaterja. Ob prihodu lahko kupite lokalno SIM kartico, ki vključuje tudi prenos podatkov. V hotelih in restavracijah je običajno na voljo Wi-Fi.

Napetost v električnem omrežju je 100 V. Fotoaparati, mobilni telefoni in prenosni računalniki, ki se običajno polnijo z nizkonapetostnimi napajalniki, se polnijo brez težav. Uporabljajo vtičnice tipa A z dvema ploščatima vtičema, zato boste potrebovali univerzalni adapter. Slednjega lahko kupite na letališčih in v večjih veleblagovnicah.