Kuba s svojimi naravnimi in kulturnozgodovinskimi znamenitostmi predstavlja eno najatraktivnejših turističnih destinacij, kateri dajejo prav poseben čar njegove prebivalke in prebivalci. Slednji so skozi stoletja španske kolonialne oblasti, dolge nadvlade ZDA in petdeset let socialistične samostojnosti izoblikovali sredi Karibov čisto posebno družbeno klimo. V času, ko domala vsi stokamo, kako nam je vsak dan huje, je nadvse zanimivo doživeti tamkajšnjo drugačnost ter občutiti nekaj svojevrstne pozitivne naravnanosti ter smisla za humor, glasbo in ples, čemur se mu Kubanci niso pripravljeni odreči celo v najtežjih gospodarskih razmerah in kar je tako nalezljivo, da je v množici turistov, ki prihajajo na Kubo, vedno več povratnikov. Med številnimi naravnimi lepotami dežele zavzemajo posebno mesto čudovite tropske plaže, ki se ponašajo s kristalno čistim, vedno toplim morjem ter snežno belim peskom. Na obalah je na voljo bogata ponudba različno razkošnih hotelskih kompleksov, ki vabijo na počitnice.

Če si želite otok temeljito ogledati in hkrati uživati v stiku s prislovično družabnimi prebivalci, se boste zagotovo odločili za potovanje, organizirano ali samostojno, na katerem se boste srečali s skoraj trimilijonsko Havano, s preprostejšo provinco in med potjo naredili nekaj postankov na plažah. Za tovrstno spoznavanje otoka je zagotovo primernejše suho obdobje, ki traja od oktobra do maja.

Mnogi turisti otok obiščejo v okviru eno- ali dvotedenskih počitniških paketov, pri čemer večjidel časa praviloma preživijo v senci palm ali ob hotelskem bazenu. Nekateri se posvečajo športom, ki jih morje v Karibih ponuja obiskovalcem – potapljanje, kajtanje, ribolov na odprtem morju itd. Če so počitnice ob morju tudi za vas glavni razlog za obisk otoka, morate upoštevati, da je voda v Karibskem morju in v Mehiškem zalivu sicer res topla prek celega leta, vendar pozimi od decembra do marca na plažah pogosto ni prave vročine. Takratna temperatura zraka je običajno malo prenizka (okoli 20 0 C), da bi resno vabila h kopanju. V zadnjih zimah je dnevna temperatura nekajkrat padla celo na 10 0 C - 15 0 C. Poletni meseci, od maja do oktobra, predstavljajo deževno obdobje. Takrat je sicer resda bolj soparno in vroče, a občasne popoldanske tropske nevihte praviloma ne zmotijo turističnega vrveža na obalah. Popotnikom, ki dajejo prednost ogledu znamenitosti in srečanjem z domačini, utegne biti poletna klima včasih, posebej julija in avgusta, nekoliko utrudljiva.

Na Kubo imamo v obliki organiziranega potovanja osem do deset odhodov letno. Pri tem lahko sami izbirate med tremi različno dolgimi programi in različnimi oblikami namestitve. Vsak program lahko poljubno kombinirate s počitnicami na kateri izmed čudovitih plaž. Kadarkoli lahko organiziramo tudi potovanja oz. bivanje za posameznike ali zaključene skupine s posebnimi programi, kot so potapljanje, golf, medicinski turizem ali obiski sejmov v Havani, zanimivih za morebitne vlagatelje.

O zanesljivi organizaciji, bogatih izkušnjah in odličnem poznavanju specifičnih razmer na otoku pričajo številni zadovoljni potniki, ki so si Kubo ogledali z Ars longo v dolgih letih našega sodelovanja s kubanskimi partnerji, hkrati pa tudi dejstvo, da je kubansko Ministrstvo za zunanje zadeve potovalno agencijo Ars longa izbralo in poblastilo za izstavljanje vizumov za obisk otoka za individualne turiste in zaključene skupine. Na sedežu naše agencije ali na zastopstvu v Havani smo vam na voljo za vsakršne nasvete v zvezi s potovanjem oz. bivanjem na Kubi.

Praviloma so za potovanje na Kubo cenovno najugodnejši naslednji termini:

1. apr. – 14. jul.: Aprila utegnejo biti cene nekoliko višje od maja, junija in julija. V ta čas padejo tudi velikonočne počitnice (Semana santa), ko nekateri letalski prevozniki in hoteli za teden dni posebej dvignejo cene.

25. avg. – 31. okt.: Ponekod hoteli držijo ugodne cene kar sklenjeno do 21. decembra.

1. dec. – 21. dec.: V tem primeru se je zaradi dragih letov med prazniki potrebno
vračati domov nekje med 15. in 21. decembrom.

Za potovanje na Kubo so cenovno manj ugodni naslednji termini:

21. dec. – 2. jan.: Takrat so drage letalske vozovnice, najdražja je hotelska namestitev in tudi tarife za najem vozil so v tej dobi najvišje. Brez potrjenih predčasnih rezervacij je v tej dobi zaradi velikega povpraševanja pogosto težko dobiti vozilo za najem. Ponekod hotelske verige vzdr-žujejo tak cenovni režim do 8. jan., druge pa celo do konca marca.

V hotelih vam bodo za bivanje 24. dec, 25. dec in 31. dec. praviloma zaračunali obvezna doplačila za večerjo (in organizirano animacijo) za vsakega od teh treh prazničnih dni. Ta doplačila se gibljejo nekje med 15.- € in 50.- € za večer, odvisno od kategorije in lege hotela.

3. jan. – 31. mar.: Januarja, februarja in marca letalski prevozniki in hotelske verige praviloma vzdržujejo še razmeroma visoke cene. To velja še posebej za najkvalitetnejše hotele na obali. Marca ponekod cene že padejo.

15. jul. – 25. avg.: V visokem poletju za slab mesec cene preskočijo v srednji cenovni razred. To še posebej velja za hotele ob morju, kjer je v tem času precej turistov.

Nekateri hoteli dvignejo cene v času velikonočnih praznikov (Semana santa), v Havani pa tudi v času, večjih sejemskih, kongresnih in drugih podobnih dogodkov. Med slednjimi so nekateri predvidljivi (Feria del libro, FIT Cuba, FIHAV), saj jih organizirajo vsako leto v istem terminu, drugi pa so enkratne narave in jih je težje upoštevati.
 

Kljub temu velja biti pozoren, saj je zaradi omejenih kapacitet v visoki sezoni včasih težko dobiti solidno privatno namestitev. Pogosto tudi predčasna rezervacija po telefonu ali internetu ne zaleže. Najemodajalci se namreč prepogosto odločajo za samovoljno stornacijo rezervacije zaradi drugega najemnika, ki je bil medtem pripravljen ponuditi višje plačilo ali zagotoviti daljše bivanje. Pri rezervaciji privatnih namestitev velja zato biti previden oz. imeti nekaj izkušenj.

Za najem privatnih sob oz. apartmajev je potrebno računati s ceno pribl. 30.- € - 35.- € na noc v Havani in pribl. 25.- € - 30.- € v provinci. To so cene za najem, za zajtrk zaračunavajo pribl. 4.- € na osebo, če pa vam pripravijo še večerjo, zanjo praviloma plačate od 8.- € do 10.- €.

Podobno velja tudi pri najemu vozil. Dogaja se, da potnikov ob prihodu na letališče ali v hotel ne čaka rezervirano vozilo ali pa je od časa rezervacije do prevzema vozila tarifa zrasla mimo dogovora oz. potrditve na internetu. To se žal kronično dogaja v visoki sezoni.

S kvaliteto vozil in tarifo je vedno nekaj žongliranja – tu pač veliko stvari teče v latino duhu, a prekaljenim Balkancem to običajno ne dela večjih težav. Cena goriva je pred kratkim po dolgih letih poskocila z 1,00 CUC na 1,20 CUC. Cestnin na otoku ni. Prostora za parkiranje je praviloma povsod dovolj. Parkiranje običajno zaračunavajo v pavšalu od 0,50 do 1,00 CUC. Ceste na otoku so zdaj mnogo boljše kot so bile v poznih devetdesetih. Še posebej v Havani so cestišča v zadnjih letih kar obnovili, a to še ne pomeni, da te kje ne pričaka kakšna udarna jama. In potem imaš občutek, da si tam pustil katerega od svojih koles. Nekaj težav je mogoče kompenzirati s previdnejšo vožnjo, nekaterim pa se pač preprosto ni mogoče izogniti. Stanje na cestah posledično vpliva tudi na vozni park, ki je na voljo za najem. To ne pomeni, da je večina vozil slaba, a doleti vas lahko tudi avto, ki je videl že preveč udarnih jam in ki mu pljuča ne dovoljujejo več popolnega funkcioniranja klimatske naprave. Težave je seveda mogoče rešiti s pritožbo in menjavo vozila, a v visoki sezoni pogosteje dobiš odgovor: »Take it or leave it!«. Če potujete samostojno, se izven visoke sezone vse rešuje mnogo bolj gladko, z manj stresa. Takrat se vedno najde še kakšna dodatna alternativna rešitev, za katero na vrhuncu sezone preprosto ni možnosti, časa in volje.

Problem predstavljajo tudi dokaj slabe označbe na cestah, od črt na vozišču, ki jih pogosto sploh ni, pa do tabel, ki bi morale označevati, v kateri kraj prihajaš ali kam vodi kakšna cesta. Zaradi tega je potrebno pri načrtovanju potovanja v časovnico in stroškovnik vsaj za prve dneve dodati tudi nekaj dodatnih kilometrov, ko se boste zavozili in se nato vračali na pravo pot.

Seveda tudi italijanščina ni čisto odveč, a slednjo »znajo« predvsem dekleta, katerim predstavlja Italija obljubljeno deželo in ki z njo tako rada ogovarjajo različno mlade turiste. Slednje praviloma ne rešuje komplikacij, ko se zavoziš in ugotavljaš, kam in kako. Marsikateri Kubanec se rad pohvali, da s svojim znanjem angleščine, a njegov »spanglish« ima pogosto preomejen besednjak, da bi lahko vzpostavila ploden dialog. Včasih je človek na poti po otoku v tem pogledu tudi prijetno presenečen. Običajno takrat, ko ima opraviti s pravimi intelektualci, ki pa ne čakajo ob cesti, da bi vam svetovali, kam in kako.

Razmere v kubanskem prometu obiskovalca silijo k resnemu premisleku o itinerariju. Ker je Kuba izrazito podolgovate oblike - v dolžino meri prek 1.200 km, v širino pa od 30 km do 190 km – je ob morebitni odločitvi, da želite videti deželo v celoti, dokaj nesmiselno krožno potovanje, ob katerem bi pot v celoti opravili z najetim vozilom ali avtobusom. Čeprav je otok nadvse lep in zanimiv, ga nikakor ne kaže prevoziti dvakrat po celi dolžini, še posebej, če računamo, da je za premik z zahoda na vzhod ali obratno na razpolago pravzaprav ena sama solidnejša prometna arterija. Pa še ta ne obljublja posebnega ugodja, varnosti in hitrosti. Kdor pozna kubanske ceste, si ne bi nikoli želel npr. v 10 dneh svojega dopusta po njih prevoziti prek 3.000 km in tako prebiti večino svojega časa na otoku za volanom. Nekateri organizatorji potovanj zaradi nižanja stroškov oblikujejo takšne programe, a pri tem zamolčijo, koliko časa bodo njihovi potniki prebili na avtobusu ob vožnji po slabih cestah. Na ta račun jim zmanjkuje časa, ki bi ga mnogo raje izkoristili za temeljite oglede in srečanja s prebivalci.

Pri Ars longi vam, ne glede na to, ali potujete v okviru organizirane skupine ali sami, z najetim vozilom ali z javnim prevozom, ob nameravanem ogledu celega otoka vsekakor svetujemo vožnjo z avtom ali avtobusom po otoku samo v eno smer. Čeprav to navidezno nekoliko podraži potovanje, boste tako prihranili ogromno živcev in pridobili dosti kreativneje preživetega časa. Ob takšnem načrtovanju potovanja boste, praviloma kakšen dan po pristanku na Kubi, z notranjim letom, ki ga morate predhodno rezervirati že doma, odleteli na drug konec otoka, ali pa se boste proti koncu potovanja z notranjim letom vračali na izhodišče, da se od tam vrnete v Evropo. Havano in Santiago de Cuba sicer povezuje tudi potniški vlak, ki pa ne nudi nikakršnega udobja in ima v primerjavi z letalskim prevozom previsoko ceno. Zaradi skrajno nezanesljivega obratovanja in pogostih velikih zamud, je razmeroma nepriljubljen tudi pri domačinih. Vožnja z vlakom pride v poštev le za predane ljubitelje železnic, pa še to nikakor ne na koncu potovanja, ko se bliža trenutek medcelinskega poleta nazaj v Evropo. Pri potovanju z najetim vozilom boste morali ob omenjenem načrtovanju potovanja po otoku v eno smer z notranjim letom priračunati še strošek vračanja vozila na drugem mestu kot ste ga prevzeli, a »drop off« na Kubi praviloma ni pretirano visok.

Logistično je nadvse ugodno, če lahko priletite z medcelinskim letom iz Evrope na en konec Kube, v Evropo pa se nato vračate z drugega konca otoka. Tako bi se lahko izognili dolgotrajni povratni vožnji ali stroškom notranjega leta na izhodišče oz. obratno. Žal velika večina medcelinskih letalskih prevoznikov, ki letijo na Kubo, ne zagotavlja ali ne dovoljuje povratka z drugega letališča kot s tistega, kamor ste prileteli. Običajno potniki priletijo na letališče Jose Marti v Havani ali letališče v Varaderu, redkeje pa tudi na letališče v Holguinu na vzhodnem koncu otoka. Le nekatere letalske družbe v določenih terminih omogočajo »open jaw«, pri katerem priletite v Havano ali Varadero, vračate pa se iz Holguina ali obratno.

Za vstop na Kubo potrebujete vnaprej kupljeno letalsko vozovnico za prevoz v obe smeri, vizum in potrdilo o sklenjem privatnem zavarovanju z asistenco in pokritjem za najmanj 30.000 € (s seboj na poti morate poleg kartončka imeti tudi originalno zavarovalno polico). Vse troje vam lahko izdamo pri Ars longi. Vizum vam lahko posredujemo tudi po pošti, a za izstavitev potrebujemo fotokopijo oz. scan prvih dveh strani vašega potnega lista, fotokopijo letalske vozovnice ter podatke o času predvidenega bivanja na Kubi.