Z ljubljanskega ali enega bližnjih letališče se bomo podali na pot v jugozahodno Afriko in preko enega večjih evropskih letališč poleteli proti namibijskemu glavnemu mestu WINDHOEK. Sledi avtobusni ogled mesta: kolonialnim poslopjem z nemškim pridihom vzdolž Independence Avenue, ki se je nekoč imenovala Kaiserstrasse, nasprotuje predmestje Katutura, ki so ga leta 1961 zgradili za revnejše temnopolto prebivalstvo. Vožnja proti jugovzhodu države. Mesto MARIENTAL velja za središče ljudstva Nama (Namaqua) in je že v osrednjem delu puščave (natančneje polpuščave) KALAHARI, ki meri za približno 45 Slovenij in se razteza čez JAR, Bocvano in Namibijo. Nastanitev v udobnem lodgu, večerja in nočitev.

Ob sončnem vzhodu se boste lahko sprehodili ob rdečih sipinah (pol)puščave Kalahari. Po zajtrku sledi vožnja na jug mimo kraja KEETMANSHOOP, ki ga je nemški industrialist Johann Keetman ustanovil v šestdesetih letih 19. stoletja kot pomembno misionarko središče juga Namibije. Proti jugozahodu nas bo pot pripeljala do KANJONA REKE FISH. Drugi največki kanjon na svetu je dolg več kot 150 km in globok do 560 m in nam bo postregel s čudovitimi razgledi, ki so nastali verjetno že pred 500 milijoni let. Večerja in nočitev. Naslednji dan se bomo po zajtrku odpravili na atlantsko obalo v mesto LÜDERITZ, najstarejše nekdanje središče iskalcev diamantov in nekoč v prepovedanem območju. Večerja in nočitev.

Po zajtrku sprehod po Lüderitzu, ki s svojim kolonialnim značajem odseva nekdanji pomen in bogastvo. Plitvine sicer niso dopuščale pristanka velikih trgovskih ladij, a je tu vendale razvito ribištvo. Nedaleč stran in še vedno v prepovedanem območju je mesto KOLMANSKOP. Nastalo je leta 1908 ob vročici zaradi odkritja diamantov, zgradili pa so ga povsem v nemškem slogu, z bolnišnico, šolo, elektratno, tramvajem (prvim na afriški celini) in železniško povezavo do bližnjega Lüderitza. Med dvema svetovnima vojnama je ob pretresih na trgu Kolmasnkop začel izgubljati svojo vlogo. Leta 1956 so ga zapustili in danes je videti kot mesto duhov. Vožnja ob jugu parka Namib Naukluft do prenočišča. Večerja in nočitev.

Po zajtrku nadaljujemo pot na sever ob vzhodnem robu narodnega parka Namib Naukluft in neskočnih peščenih sipinah, ki se dvigajo tudi več sto metrov visoko. Na poti nas bo sredi peščenih prostranstev presenetil neobaročni utrjeni grad DUWISIB, ki ga je leta 1909 zgradil baron kapetan Hans-Heinrich von Wolf iz Dresdna, ki je služboval v takratni Nemški Zahodni Afriki. V gradu, za katerega materiale je pripeljal iz Nemčije, je zbirka predmetov in pohištva iz 18. in 19. stoletja. Namibska puščava velja za najstarejšo na svetu, na območju SOSSUS-VLEI pa so po mnenju mnogih njene sipine najbolj izrazite. Bližnji kanjon SESRIEM je dolg le kilometer, a njegovih do 30 m višine popestri peščeno pokrajino. Večerja, nočitev.

Na poti do Atlantika bomo narodni pak Namib Naukluft prečkali z vzhoda na zahod. Reka KUISEB je posebna po tem, da so na enem njenem bregu visoke peščene sipine, na drugem pa zgolj gola skala. WALVIS BAY, mesto v istoimenskem zalivu, je pomembno pristanišče, zaliv pa je eden redkih, če ne kar edini v Namibiji, kjer je voda dovolj globoka tudi za večje ladje. Tu se je ustavil tudi Bartolomeo Diaz davnega leta 1487. Walvis Bay je postal del Namibije šele štiri leta po njeni osamosvojitvi. Ime zaliva namiguje, da tu lahko (z malo sreče) v oceanu zagledamo kite, tu pa so doma tudi številne ptičje vrste, delfini in tjulnji. SWAKOPMUND je letovišče, ki so ga leta 1892 zgradili v nemškem kolonialnem slogu. Večerja in nočitev.

Swakopmund ni le za poležavanje ob plaži, temveč je tudi središče številnih ekstremnih športov in adrenalinskih dejavnosti. Ob doplačilu in na lastno odgovornost bo morda možno kakšnega tudi poskusiti, sicer pa si bomo privoščili nekaj prostih uric za sprehod po mestu. Pot nadaljujemo severno ob obali do rta CAPE CROSS, prvega kraja v današnji Namibiji, kjer je že leta 1486 pristal prvi evropski raziskovalec, Portugalec Diego Cao. Tamkajšnji narodni park je tudi največji rezervat morskih levov na jugu Afrike in tu je njihova največja kolonija na svetu, odvisno od sezone, jih tu domuje med 80 in 250 tisoč. A na videz mirna kolonija kmalu razkrije tudi drugo plat, o boju za preživetje... Poslovili se bomo od Atlantika in se odpeljali na severovzhod do večerje in prenočišča.
 

Mesto UIS sredi puščav regije Damaraland in ob vznožju gore Brandberg je znano po rudnikih kositra, ustanovljenih v začetku 20. stoletja, ki so danes precej manjši, ker so leta 1991 cene kositra zelo padle. Uis je zanimiv tudi zaradi zelo redkih kamnin in mineralov, ki jih pobirajo kar s tal. Domačini jih ponosno ponujajo mimoidočim kot spominke. V kraju TWYFELFONTEIN bomo največ pozornosti namenili najdbišču več kot 2.000 petroglifov (skalnatih poslikav oz. gravur) s predvsem živalskimi motivi iz kamene dobe, ki razkrijejo povezavo med obredi Bušmanov in lovom kot virom preživljanja. Leta 2007 so ta kraj kot prvega iz Namibije vpisali na Unescov seznam svetovne dediščine. Sledi še vožnja v lodge, kjer se bomo namestili. Večerja in nočitev.

V okolici mesta KAMANJAB so nekateri zadnjih krajev, kjer se je danes petdesettisočglavo pleme Himb še ubranilo sušam in drugim izzivom krutega nomadskega življenja v puščavi. Pripadnice pastirskega in nomadskega ljudstva Himbe prepoznamo predvsem po rdečkasti barvi kože zaradi primesi okre, ki jo, zmleto v prah, dodajo masti iz kozjega mleka, s katero se redno mažejo predvsem za zaščito pred soncem. V živo bomo spoznali nekatere od številnih posebnosti njihovega plemena in družbene ureditve, kjer dedovanje ni po očetovi strani, kjer za osebno higijeno ne uporabljajo vode, temveč pepel, in kjer vsak pripada enemu klanu po očetovi strani in drugemu po materini. Namestili se bomo pri kraju OUTJO. Večerja in nočitev.

Po zgodnjem zajtrku bomo po dobri uri vožnje bomo skozi vhod Okakukejo prispeli v narodni park ETOSHA. Narodni park so razglasili leta 1907 na skoraj petkrat večjem območju kot danes, a so ga pod političnimi pritiski zmanjšali na sedanjo velikost, ki še vedno za desetino presega Slovenijo. Tu se izmenjujeta slana puščava in savana in tu domuje 114 vrst sesalcev, 340 vrst ptic, 110 vrst plazilcev, 16 vrst dvoživk in ena sama vrsta ribe. Počasi in potrpežljivo jih bomo poskusili videti čim več, zlasti ob vodnih kotanjah, kamor se pridejo odžejat. Lahko pričakujemo predvsem antilope, slone, žirafe, nosoroge in leve, z malo več sreče pa tudi leoparde in geparde. Ob koncu dneva bomo park zapustili pri kampu NAMUTONI. Namestitev v okolici, večerja in nočitev.

 

Po zajtrku nas bo pot peljala mimo jezera OTJIKOTO (z zanimivo zgodbo iz časa prve svetovne vojne) do rudarskega mesta TSUMEB in dalje do mesta OTJIWARONGO, kjer je zelo razvita živinoreja. V okolici mesta OKONJIMA je sedež ustanove AfriCat, kjer je med drugim tudi zavetišče za ranjene in osirotele velike mačke, predvsem geparde in leoparde. Spoznali bomo dejavnosti te večkrat nagrajene ustanove, v bližnji okolici pa v naravnem okolju poiskali geparde in leoparde, ki jih po okrevanju pripravljajo za vrnitev v naravo. Naslednji dan bomo na poti v Windhoek obiskali še mesto OKAHANDJA s priznano tržnico z veliko izdelkov domače obrti. Vožnja do namestitve, večerja, nočitev.
 

Po zajtrku prosto v Windhoeku (če bo dopuščal urnik letov), nato odhod na letališče in polet (direkten ali preko Johannesburga) na enega izmed večjih evropskih letališč.  Po pristanku polet na ljubljansko letališče ali na enega bližnjih letališč v soseščini (v slednjem primeru še avtobusni prevoz do Ljubljane).

Po zajtrku polet iz Windhoeka prek johannesburškega letališča O. R. Tambo na sever v zambijsko mesto LIVINGSTONE, ki leži nedaleč od čudovitih Viktorijinih slapov na reki Zambezi ob meji z Zimbabvejem ali direkten polet v mesto VICTORIA FALLS na zimbabvejski strani slapov. Po ureditvi obmejnih formalnosti prevoz in nastanitev v hotelu znotraj v letovišču tik ob slapovih in prvo temeljito srečanje z nepozabnimi slapovi in njihovo okolico. Slapovi so skoraj trikrat višji od znamenitih Niagarskih slapov. Za popoldne priporočamo (doplačilo) plovbo z ladjico po reki Zambezi, kjer bomo približno uro in pol med drugim opazovali povodne konje, opice in druge živali ob reki ter se okrepčali s prigrizki in pijačo. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.

VICTORIA FALLS, domačini jim rečejo Mosi-oa-Tunya, kar pomeni grmeči dim, so visoki 108 in široki osupljivih 1.700 m. Zaradi svoje edinstvene oblike, ki jo ustvarja četrta največja afriška reka Zambezi, so največji na svetu po količini vode. Hkrati so tudi preprosto dostopni za ogled od blizu, bolj kot drugi slapovi na svetu. V primerjavi z Niagarskimi slapovi so Viktorijini približno dvakrat višji, ponašajo pa se tudi z izredno bogatim živalskim svetom okoliškega deževnega pragozda. Sprehodili se bomo ob slapu, nad njim in si pod njim, ogledali spomenik Davidu Livingstonu in se prepustili občudovanju tega čudeža narave. Za doplačilo bo morda čas tudi za polet s helikopterjem nad slapovi. Vrnitev v bližnji hotel, večerja in nočitev.

Po zajtrku bo na voljo še nekaj prostega časa za samostojne oglede, še en pogled na slapove ali hiter nakup spominkov v zadnjem trenutku. V poznih dopoldanskih urah prevoz na zambijsko letališče Livingstone ali zimbabvejsko letališče Victoria Falls in polet v Johannesburg. Pred večernim ali nočnim poletom na enega od evropskih letališč bomo v primeru primernih urnikov letov (in ob pridobitvi vstopnega vizuma za JAR pred odhodom) morda imeli še možnost avtobusnega ogleda nekaterih znamenitosti najbolj razvitega južnoafriškega mesta JOHANNESBURG: borzo zlata, Park de Beers, poslovni del Sandton. Sledi prevoz na letališče O. R. Tambo in polet proti enemu izmed evropskih letališč, nato prestop na letalo proti Sloveniji.