Peru in Bolivija sta deželi osupljivih nasprotij, kjer srečamo nekatere najlepše krajine našega planeta. Veličastnost naravnih lepot je tu v popolnem sozvočju s spoštovanje vzbujajočo kulturnozgodovinsko dediščino civilizacij, ki so cvetele že davno pred prihodom španskih konkvistadorjev. Čeprav v aridnem obalnem pasu sušnost presega celo saharske razmere, so Indijanci Mochica uspeli z izrabo gorskih rek ustvariti iz puščave kulturno pokrajino, ki jim je dajala dovolj hrane za preživetje. Za pacifiško obalo se dviga visoka pregrada veličastnih andskih vrhov, pokritih z večnim snegom. Ko bomo v najglobljem kanjonu na svetu opazovali let kondorja, se nam bo zazdelo, da smo doživeli že skoraj vse. A na Altiplanu nas pričakuje novo presenečenje. Čudoviti svet Inkov. Pravzaprav se v naših predstavah o Peruju prepogosto omejujemo zgolj na Inke in pri tem pozabljamo, da je zadnji inkovski kralj Atahualpa vladal prek dvesto različnim ljudstvom. Med njimi so bila mnoga občutno starejša od Inkov. Tako kultura Chavin sega še v čas okoli 1000 pr. Kr., ljudstvo Mochica je pred 1500 leti gradilo sijajne piramide in izdelovalo nadvse domiselno keramiko. Malo južneje so v približno istem času nastajali velikanski geoglifi, ki jih povezujemo s kulturo Nasca. Če k temu dodamo z mistiko napolnjeni Tiwanaku na Altiplanu, ugotovimo, da je monumentalna inkovska civilizacija zgolj zadnji èlen v 3000 let dolgi zgodbi.
Potovanje kljub velikosti Peruja in Bolivije ni prenaporno. Za daljše relacije smo v obeh državah izbrali udobne letalske prevoze, kar pa spet ne pomeni, da bomo odmaknjeni od sveta domačinov. Posegli bomo celo po tradicionalnih prevoznih sredstvih, kot so trstični čolni na jezeru Titicaca. Masovno obiskanim destinacijam, kakršen je Machu Picchu, smo ob bok postavili nekaj dragocenih krajev, kamor slovenski potniki zaidejo nadvse poredko. Pri tem ne mislimo le na samotni Salar de Uyuni, največje slano jezero na svetu, marveč predvsem na prvovrstne arheološke spomenike kultur Moche in Chimú v okolici mest Chiclayo in Trujillo. Tam si bomo ob velikih piramidah in slovitem grobu vladarja iz Sipána ogledali tudi Chan Chan, največje mesto, ki je bilo kdajkoli pozidano iz nežgane, na zraku sušene opeke. Kot številni drugi obiskani spomeniki je tudi Chan Chan uvrščen na seznam svetovne dediščine pri Unescu.
Za zaključene skupine lahko program izvedemo kadarkoli. Po želji ga lahko tudi obogatimo, na primer z nekaj dnevi, ki bi jih posvetili pragozdnemu svetu perujske Amazonije v okolici mesta Puerto Maldonada na sotočju rek Madre de Dios in Tambopata.
Manj
